»Neverjetno je, kako zelo se ljudje radi družijo in koliko jim to pomeni,« pravi Jožef Gjerek, predsednik Medobčinskega društva invalidov Lendava (MDIL), ki letos zaznamuje 50 let delovanja. Vse aktivnosti v tem letu so bile posvečene temu jubileju, junija so imeli razstavo ročnih del in v začetku avgusta srečanje vseh članov društva. V začetku septembra so v gledališki in koncertni dvorani v Lendavi izvedli še osrednjo prireditev ter srečanje s svojci, predstavniki organizacij, ki sodelujejo z društvom, in prijatelji. Ob tem pomembnem jubileju pa je društvo izdalo tudi bogat bilten.
O osrednji prireditvi smo poročali TU.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Industrializacija terjala davek
Društvo invalidov Lendava, kot se je imenovalo na začetku, je bilo ustanovljeno 8. avgusta 1973. Na ustanovni seji v objektu zdajšnje mestne hiše ali nekoč hotela Krona se je zbralo kar petdeset ustanoviteljev, od katerih je eden še zdaj član društva. To je bil čas, ko so se med delavci, ki so to postali po drugi svetovni vojni iz vrst kmečkega prebivalstva, začele pojavljati različne bolezni in številne poškodbe ali celo smrti pri delu, kar vse je imelo za posledico naraščanje števila invalidov. »Industrializacija kmečkega prebivalstva, ki pa je še naprej živelo po nekih svojih vzorcih, je terjala davek,« pove zdajšnji predsednik. Društva invalidov so začeli ustanavljati zaradi spoznanja v družbi, da je treba tem ljudem pomagati. V Pomurju so društvo invalidov najprej ustanovili v Murski Soboti, to je bilo tudi soustanovitelj takratne slovenske zveze društev, za Lendavo pa še v Gornji Radgoni in Ljutomeru. »Koordinacijo društev v Pomurju imamo še danes in na tej osnovi zastopamo naše regijske interese v zdajšnji Zvezi delovnih invalidov Slovenije,« pravi predsednik lendavskega društva in tudi član upravnega odbora zveze.
Število članov narašča
Petdeset let delovanja društva priča o tem, da je to izpolnilo svoje poslanstvo in da ima njegov obstoj smisel še danes. »Število članov raste, in to ne le podpornih, ampak invalidov. Zakaj se včlanjujejo? Pri nas se vsak mesec nekaj dogaja in za vsakega se kaj najde. Veliko tega se dogaja spontano in brez velikega protokola, kar vse ustvarja neko sproščeno vzdušje,« razlaga Gjerek. Dobro počutje povezuje ljudi in privablja nove člane, ki to postanejo, ko od svojih prijateljev slišijo o živahnem življenju v društvu.
Konec lanskega leta je MDIL štelo 385 članov, ki prihajajo iz sedmih občin z območja lendavske upravne enote. Od tega jih je bilo 225 tako imenovanih rednih, ki imajo določbo o statusu invalida oziroma telesni okvari, so nezaposljivi ali pa imajo mnenje zdravnika, da imajo zaradi bolezni neke omejitve. S člani, ki so jih pridobili letos, jih je zdaj skupaj že več kot 400.
Majhni prihodki, živijo skromno
»Včasih kdo vpraša, kaj bo imel od tega, če postane član društva. Jaz pa obrnem stvar in ga vprašam, kaj bo imelo društvo od tega, če se nam boš pridružil. Ti si vendar tisti, ki lahko prispevaš v društvu neko novo vsebino,« vrednoti solidarnost in vzajemnost, ki ju negujejo v društvu, v ospredje postavi Gjerek. Biti član društva pa vendar prinaša tudi nekatere koristi, na primer za zaposlene invalide. Prek zveze jim namreč lahko omogočijo brezplačno pravno svetovanje v odnosu z delodajalcem kakor tudi glede pravic ob upokojitvi. Se je pa število delovnih invalidov na splošno zmanjšalo, saj so tudi možnosti za pridobitev statusa invalida danes v primerjavi z leti prej zelo skrčene, še opozori sogovornik, prav tako je res, da je invalidom danes težko najti novo zaposlitev. To področje je na papirju vzorno urejeno, opozori Gjerek, a dejansko stanje je povsem drugačno.
Velik problem so tudi nizke pokojnine ali majhni prihodki, s katerimi živijo invalidi. »Ko mi nekdo reče, da ima 273 evrov prihodkov, otrpnem. Prinese potrdilo, ki to potrdi in s katerim potem gre na socialno službo, da mu odobrijo enkratno denarno pomoč za nakup drv. Status invalida za večino pomeni skromno življenje.
A kljub temu vidim veselje, s katerim prihajajo v društvo, in koliko jim pomenijo vsa ta druženja,« pripoveduje Jožef Gjerek.
Občina po meri invalidov
MDIL je prepoznano in upoštevano v lokalnem okolju in tudi širše, kar se pozna tudi po dobrem sodelovanju z lendavsko občino, kjer ima društvo svoje prostore in sedež, in z drugimi občinami, od koder prihajajo člani društva. Kazalec tega je tudi listina Občina po meri invalidov, ki so jo na pobudo društva pridobili v Lendavi. Prav tako je sodelovanje društva vzorno z ustanovami in drugimi društvi, kar vse je dobra popotnica za nadaljnje delo MDIL.
»Prihodnost društva je v njegovih članih, zato si želimo, da bi se nam pridružili novi. Ob tem pa še, da bi dobre odnose med seboj in navzven ohranjali še naprej,« je še za Vestnik rekel Gjerek. Želi pa si tudi dobro sodelovanje z drugimi društvi invalidov v Pomurju ter zvezo. Delo društva bi lahko še nadgradili, če bi imeli možnosti za zaposlitev invalida, ki bi se vsaj nekaj ur na dan posvetil nalogam, ki jih izvajajo v društvu.