Zdrav človek ima tisoč želja, bolan pa le eno, je znana modrost, ki se velikokrat pokaže za resnično. A pregled podatkov raziskave Zdravje v občini 2023 Nacionalnega inštituta za javno zdravje kaže, da se Pomurci tega premalo zavedamo. V letu 2021 smo se namreč še postarali, pridobili težo, bili več bolniško odsotni in jemali več zdravil. Povečala se je stopnja skupne umrljivosti, nadaljuje se rast števila novih primerov raka – predvsem pljučnega in raka na dojki, že osmo leto zapored je bilo ugotovljeno naraščanje bolniške odsotnosti, v povprečju s 13 na 19 dni nezmožnosti za delo na zaposlenega prebivalca, zaznati pa je tudi izrazito poslabšanje podatkov športnega kartona šoloobveznih otrok. V letu 2021 so se namreč vrednosti telesnega fitnesa otrok poslabšale v kar 109 slovenskih občinah, kazalnik prekomerne prehranjenosti šolskih otrok pa se je poslabšal za nekaj več kot tri odstotke.
Tudi če podrobneje pogledamo raziskavo NIJZ Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2020, vidimo kar nekaj skrb vzbujajočih podatkov o zdravju Slovencev, povezanih s prekomerno hranjenostjo in debelostjo, prezgodnjo umrljivostjo ter kardiovaskularnimi boleznimi. Pri večini teh kazalnikov je v ospredju pomurska regija.
Stopnja umrljivosti v letu 2020 je bila najvišja prav v Pomurju, znašala je 14,9 umrlega na tisoč prebivalcev, medtem ko je bilo slovensko povprečje 11,4 umrlega na tisoč prebivalcev. Naša regija je v preteklih letih presegala povprečje tudi po starostno standardizirani stopnji umrljivosti. V letu 2020 je bila stopnja 195,1 na sto tisoč prebivalcev (slovensko povprečje 153,6 na sto tisoč prebivalcev), v letu 2021 pa se je v primerjavi s slovenskim povprečjem nekoliko izboljšala in je znašala 162,4 na sto tisoč prebivalcev (Slovenija 199,3 na sto tisoč prebivalcev). Kot je pojasnil Martin Ranfl, predstojnik območne enote NIJZ Murska Sobota, za prezgodnjo umrljivost štejejo smrti pred 65. letom, izrazimo jo lahko kot stopnjo umrlih v posamezni regiji ali kot delež umrlih, starih od 0 do 64 let med vsemi umrlimi. »K razmeroma visoki stopnji umrljivosti med ljudmi, starimi od 0 do 64 let, a razmeroma nižjemu odstotku prispeva tudi višja umrljivost med starejšimi osebami, kar je posledica staranja prebivalstva oziroma starostne strukture prebivalstva. Na splošno so razlogi za visoko prezgodnjo umrljivost tesno povezani z zdravstvenim stanjem prebivalstva in determinantami, ki vplivajo nanj,« pojasni Ranfl.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Vodilni vzrok smrti bolezni obtočil
Med vodilnimi vzroki za smrt prebivalcev Slovenije so še vedno bolezni obtočil oziroma srčno-žilne bolezni, med najpogostejše sodijo srčni infarkt, možganska kap, odpoved srca, ter neoplazme oziroma rak na prebavilih, prostati, dojkah in pljučih. Omenjene bolezni so bile v letu 2020 vzrok za 59 odstotkov vseh smrti. Stopnja umrljivosti zaradi bolezni obtočil je bila v letu 2020 najvišja ravno v pomurski regiji, znašala je 507 umrlih na sto tisoč prebivalcev (v Sloveniji 369).
Dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni je več, najpogostejši so prekomerna telesna teža, debelost, sladkorna bolezen in manj zdrav življenjski slog, nezanemarljivo vlogo pa ima tudi slabši socialno-ekonomski položaj. Debelost je sicer eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni. Na eni strani prekomerna telesna teža ovira oziroma omejuje gibanje posameznika, na drugi strani pa vpliva tudi na metabolizem, kar privede do širšega neravnovesja v telesu in s tem do različnih zdravstvenih zapletov, razlaga Ranfl. Debelost je povezana z nastankom sladkorne bolezni, povišanega krvnega tlaka, povečano je tveganje za kap in nekatere oblike raka. »Iz maščobnega tkiva se sproščajo pomembne količine številnih bioaktivnih mediatorjev, to je hormonov in citokinov, kar vpliva na vzpostavljanje homeostaze, nastanek inzulinske rezistence, vnetni odgovor v različnih tkivih in organih, zato ima številne učinke na različne organske sisteme in pripelje do razvoja kroničnih bolezenskih stanj,« razloži specialist javnega zdravja.
Po podatkih Zdravstvenega statističnega letopisa Slovenije 2020 je najvišji delež prebivalcev, ki so opredeljeni kot debeli, ravno v pomurski regiji, debel je namreč vsak četrti človek (25,7 odstotka, indeks telesne mase znaša 30 ali več). Razlogi za prekomerno telesno težo so raznoliki. Na eni strani so lahko povezani z genskimi predispozicijami oziroma hormonskim neravnovesjem, v največji meri pa z življenjskim slogom, pri katerem energetski vnos presega porabo. Do tega vodijo obroki, sestavljeni iz energetsko bogatih živil, večja zaužita količina hrane ob posameznih obrokih in nezadostna telesna dejavnost oziroma sedeč način življenja. »K debelosti vsekakor prispeva tudi okolje, v katerem živimo, to nam mora bolj zdrave izbire omogočati in nas spodbujati. Ti dejavniki so bolj ali manj prisotni tudi v naši regiji, kjer pa lahko na podlagi trendov izboljšanja zdravega življenjskega sloga opazujemo postopen upad prekomerne prehranjenosti iz preteklih let, čeprav je ta raven še vedno visoka,« pove Ranfl.
Vadba nujna za srčno-žilne bolnike
Eden od pomembnih elementov zdravega življenjskega sloga je torej zadostna telesna dejavnost, ki prispeva h krepitvi kosti in mišic, k povečanju psihofizične sposobnosti telesa, zaradi vpliva na kardiovaskularni sistem in metabolne procese pa prispeva k zmanjševanju nevarnosti za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni. »Hkrati prispeva k zmanjševanju stresa, depresije, k izboljšanju samopodobe posameznika in je tudi ena izmed možnosti za druženje, socializacijo in interakcije med posamezniki,« poudari sogovornik.
Telesna aktivnost je izjemnega pomena tudi za bolnike s srčno-žilnimi boleznimi. Pri zdravih posameznikih s potencialnimi dejavniki tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni ali brez njih je daljše sedenje v kombinaciji z manjšo telesno dejavnostjo povezano z 20- do 44-odstotno večjo verjetnostjo za smrt. Podobna povezava med telesno nedejavnostjo in večjim tveganjem za smrt je bila dokazana tudi pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi, ki so v primerjavi z zdravimi posamezniki precej manj telesno dejavni.
»Visoka telesna dejavnost srčno-žilnih bolnikov je bila povezana s 50-odstotno manjšo verjetnostjo za smrt zaradi teh bolezni in z 22-odstotno manjšo verjetnostjo za ponovitev srčnega infarkta v primerjavi s telesno nedejavnimi bolniki. Pri srčno-žilnih bolnikih pomeni telesna nedejavnost precej večje tveganje za smrt kot pri zdravih posameznikih, zato je redno ukvarjanje tovrstnih bolnikov z zmerno do visokointenzivno telesno dejavnostjo še toliko bolj pomembno,« opozarja Tim Kambič, doktor znanosti na področju kineziologije. Do nedavnega je bil kot prvi kineziolog v Sloveniji zaposlen v ambulantni kardiološki rehabilitaciji in na oddelku za raziskovalno in pedagoško dejavnost Splošne bolnišnice Murska Sobota, kjer je s sodelavci prvi na svetu dokazal varnost in učinkovitost vadbe za moč z velikimi bremeni v kombinaciji z aerobno vadbo v zgodnjih fazah ambulantne kardiološke rehabilitacije bolnikov s koronarno boleznijo.
V splošnem se za vse bolnike, ne glede na vrsto srčno-žilne bolezni, priporočajo aerobna oziroma vzdržljivostna vadba, vadba za moč ter vadba za gibljivost, za ravnotežje in koordinacijo glede na individualne potrebe bolnika. Pri bolnikih s poslabšano dihalno funkcijo se priporoča tudi vadba za dihalne mišice, ki sodelujejo pri vdihu. »Vsem stabilnim bolnikom v domači oskrbi se priporoča redna dnevna telesna aktivnost, ki se lahko izvaja v obliki hoje, nordijske hoje, plavanja, vadbe za moč z elastikami, lažjimi ročkami in lastno težo glede na nasvet zdravstvenega osebja. Kljub splošnim smernicam pa obstajajo številna dodatna priporočila za organizirane oblike vadbe v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in koronarnih klubih,« pojasni Kambič. Kot dodaja, se lahko pri bolnikih s koronarno boleznijo, periferno žilno boleznijo ali srčnim popuščanjem uporabljajo vse naštete oblike telesne dejavnosti in vadba, pri vsem pa so pomembni postopno povečevanje intenzivnosti, ustrezen počitek med aktivnostmi, čas in prostor izvajanja aktivnosti, predvsem pa upoštevanje nasvetov zdravstvenega osebja. »Odsvetujejo pa se vadba v prehladnih ali pretoplih prostorih oziroma v delih dneva, kopanje in plavanje v mrzli ali vroči vodi ter potencialno tudi planinarjenje in pohodništvo na previsoki nadmorski višini.«
Po srčnem dogodku in odpustu iz bolnišnice je priporočljivo, da se program za bolnike s srčno-žilno boleznijo pripravi v multidisciplinarnem timu, ki ga sestavljajo specialist kardiologije in žilnih bolezni, fizioterapevt, kineziolog, medicinska sestra in klinični dietetik, vsebina vadbenega programa se prilagodi v skladu s priporočili zdravnika specialista, pripravita in izvajata pa ga kineziolog in/ali fizioterapevt. »Ob predpisovanju telesne vadbe so pomembni postopnost povečevanja obremenitve, učenje bolnika o pomenu telesne vadbe in način izvajanja vseh oblik vadbe ter pridobivanje ustreznih povratnih informacij o napredku bolnika ali ocena napora predvidenega vadbenega procesa. Poleg individualiziranega programa telesne vadbe je pomemben tudi ustrezen pristop k obvladovanju dejavnikov tveganja in ustrezen način prehranjevanja, za kar je v zdravstvenem timu odgovorno osebje zdravstvene nege in klinični dietetik,« pojasni prvi mladi ambasador Evropskega združenja za preventivno kardiologijo v Sloveniji.
Stopnjevanje fizične aktivnosti
Če že govorimo o srčno-žilnih boleznih, je treba omeniti tudi nenadno srčno smrt pri športnikih. Čeprav ta med fizično aktivnimi ljudmi ni zelo pogosta, je glavni vzrok za smrt pri vrhunskih športnikih. Pri mlajših športnikih so vzroki za nenadno srčno smrt gensko prirojene strukturne napake ali prevodne motnje v delovanju srca, medtem ko so med starejšimi športniki poleg genskih pogostejši vzroki povezani z aterosklerozo koronarnega ožilja.
Tudi zdravim posameznikom se zato podobno kot bolnikom svetuje postopno progresivno povečevanje vadbenega bremena pri vadbi za moč in vadbene intenzivnosti pri aerobni vadbi. Tu je, kot pojasnjuje Kambič, smiselno najprej začeti s počasno hojo in podaljševati razdaljo in čas hoje, v nadaljevanju se lahko nadomešča z intervali hitre in počasne hoje po ravnem in v klanec, zatem pa se lahko začnejo povečevati hitrost hoje ali teka ter razdalja in čas.
Nenadne srčne smrti so redke, vendar so lahko posledica preslabega poznavanja genskih predispozicij, ki bi omogočali uporabo natančnejših diagnostičnih metod športnih kardiologov. Možen razlog za tovrstne smrti je tudi neupoštevanje nasveta zdravnika glede maksimalnega napora in postopnosti obremenjevanja v trenažnem procesu. »Velikokrat kineziologi in športni trenerji pridobimo zgolj splošne informacije zdravniškega osebja, zato tudi težje opredelimo pravilno progresijo športnika in omejimo potencialne dejavnike tveganja, ki bi poslabšale predispozicijo genske srčne bolezni, obenem pa tudi veliko športnih trenerjev o tem področju ni dovolj izobraženih,« še razloži Tim Kambič.