Družina Laslo, ki ima v Dobrovniku vse od leta 1966 gostilno Pri Lujzi, je v začetku avgusta odprla prvo vinsko fontano v Pomurju. »Ideja se je porodila že leta 2013, ko takih fontan v Sloveniji sploh še ni bilo, ampak nikoli ni bilo sredstev in časa,« pripoveduje Emil Laslo. Že od nekdaj je želel vina ponujati ne samo v gostilni, ampak tudi na bolj moderen način, in imel izdelano vizijo. »Vedno je bilo potem treba obnavljati hišo, gostilno, modernizirati opremo, okolico in se je ta ideja vlekla. Prehitevali so nas po levi in desni, a zdaj smo zadovoljni, da nam je končno uspelo,« doda. Objekt vinske fontane je Emil z ženo Hildo in najstarejšim sinom Emilom sezidal iz starih zidakov, fontano oziroma inovativni aparat pa so jim izdelali v Logatcu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Vino pridelajo sami. Kot pove sogovornik, imajo na 2,5 hektarja površin posajenih 11 tisoč trsov. »Imamo devet sort in vsako posebej tudi trgamo. Nekaj gre za vino za špricar, preostalo pa so sortna vina.« Iz fontane priteče šest različnih vrst vina, ki so prilagojene različnim okusom obiskovalcev. »Nekateri imajo raje suha in polsuha vina, ti potem poskušajo na primer sivi pinot in renski rizling, nekoliko več jih je za traminec, rumeni muškat in sovinjon. V ponudbi imamo suha, polsuha, polsladka in sladka vina, tako da je izbira za vse,« pove Emil, ki je z ženo gostilno od staršev prevzel leta 1995. Obiskovalci lahko pri Laslovih kupijo kozarec, ki ima na spodnji strani čip, na njem pa je šest vzorcev. Z enim kozarcem lahko poskusijo vseh šest vin letnika 2019, toči se 0,6 decilitra, kozarec pa jim ostane kot spominek.
Celotna vrednost investicije je okoli 110 tisoč evrov, ocenjuje Laslo. Lani so na razpisu prejeli 25 tisoč evrov nepovratnih sredstev madžarske države, kar je bil nekakšen zagon, preostanek denarja so namenili iz družinske blagajne. Do zime nameravajo objekt urediti tako, da bo funkcionalen tudi pozimi. Že je pripravljeno talno gretje, objekt bodo tudi zasteklili. Čeprav fontana deluje šele od začetka avgusta, je že postala turistična zanimivost, priljubljena pri obiskovalcih. »Odzivi so zanimivi, nismo si zamišljali, da bo tako funkcioniralo. Dosti gostov pride na kosilo, kupi kozarček, potem pa hodi med obedom malo pokušat. Nekateri si vino prinesejo tudi do mize, tako da gre za zanimivo kombinacijo gostilne in fontane.«
Načrtov veliko, primanjkuje časa
Letos bo pridelka v goricah okoli 20 odstotkov manj zaradi toče. Emil Laslo še pove, da dajejo večji poudarek kakovosti kot količini, zato tudi grozdja pretirano ne škropijo. Na sezono pridelajo od 7 do 15 tisoč litrov vina, odvisno od letnika. Ob vinu imajo v ponudbi tudi domač grozdni sok, ki ga izdelujejo iz jurke in laškega rizlinga. Z žlahtno kapljico hodijo tudi na ocenjevanja, ampak kot pove sogovornik, bolj zaradi povratne informacije kot nagrad. »Leta 2000, ko smo začeli, smo dobili nekaj bronastih in srebrnih priznanj, potem smo se učili, kako delati z grozdjem, in sedaj so naše sorte že kakovostno vrhunske.« Vinogradništvo je predvsem konjiček, v ospredju družinskega posla je gostinska dejavnost. »Največ pozornosti dajemo domači, prekmurski hrani. Pri nas je najbolj priljubljen bograč s pereci, tega vsak konec tedna dosti skuhamo, potem pa še različna prekmurska kosila,« našteje. Družina se trudi biti, kolikor je mogoče, samooskrbna pri sestavinah, tako da doma izdelujejo meso iz tünke, v kuhinji uporabljajo domačo zelenjavo, med drugim gojijo tudi muškatne buče. Glavna za kulinarično ponudbo je Hilda, pri kuhi ji pomaga tudi sin Emil. Oče še pove, da po svojih zmožnostih pomagata tudi mlajša člana družine Martin in Larisa.
V gostinskem objektu, ki lahko sprejme 240 ljudi, so pred leti uredili tudi vinsko klet, ki so jo preselili iz goric, ter vinoteko. Ob martinovem, če bodo razmere dopuščale, želijo pripraviti dan odprtih vrat in uradno odprtje vinske fontane. Imajo tudi veliko načrtov za dopolnitev ponudbe. Urediti želijo apartmaje, ob fontani pa postaviti otroško igrišče. V času epidemije so obnovili tudi del notranjosti gostilne. Večino del so opravili sami. »Ko se v gostilni konec tedna kaj zgodi, ne moreš do ponedeljka čakati na mojstra, ampak moraš situacijo rešiti. Zato so orodje in stroji vedno pri roki,« pravi Laslo.
Družina iz Dobrovnika še pove, da se je v zadnjem obdobju pri njih ustavilo ogromno turistov. Prevladovali so Slovenci, so pa ob odprtih mejah prihajali tudi Madžari, iz bližnjih Moravskih Toplic pa nemško govoreči gostje. »Moram povedati, da jih je fontana pritegnila. Tudi če ne poskusijo, si jo pogledajo. Tako se zdaj vsak gost tam fotografira, tudi če ne pije,« sklene Emil Laslo.