Epidemija covida-19 in ovire pri prehajanju meja so pospešile odhajanje delavcev iz regije z namenom, da se približajo delovnemu mestu bodisi v tujini ali drugje v državi. To je mogoče sklepati po tem, da se je po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) število zavarovanih oseb v obveznem zdravstvenem zavarovanju v regiji kot tudi v državi lani zmanjšalo, prav tako se je spremenila struktura zavarovancev. Zmanjšalo se je število aktivnih in povečalo število neaktivnih zavarovancev – brezposelnih in občanov brez dohodkov. Več je bilo tudi oseb, ki so si same plačevale zdravstvene prispevke.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Kako se je denar porabil?
Konec lanskega leta je bilo v Pomurju 112 tisoč zavarovanih oseb, to pa je tri tisoč oseb manj kot pred desetimi leti. Delež mladih do 18 let je bil lani v Pomurju najnižji med vsemi slovenskimi regijami, saj je znašal le 16,6 odstotka vseh zavarovancev, delež najstarejših pa je s skoraj 23 odstotki najvišji.
Zaradi takšne strukture zavarovancev, kot jo ima Pomurje, regija s pobranimi prispevki za osnovno zdravstveno zavarovanje svojemu prebivalstvu ne more zagotavljati plačila vseh stroškov osnovnega zdravstvenega varstva. Koliko v skupno blagajno zdravstvene zavarovalnice prispeva posamezna regija, ZZZS v svojem finančnem poročilu ne razkriva, znano pa je, kako se ta denar deli po regijah in po dejavnostih.
Odhodki ZZZS so lani znašali 3 milijarde in 531 milijonov evrov, zdravstvena blagajna pa je poslovanje končala s primanjkljajem prihodkov oziroma z minusom v višini 87 milijonov evrov.
Pomurje je prejelo 156,6 milijona evrov (4,4 odstotka vseh sredstev ZZZS). Murskosoboška območna enota (OE) ZZZS je tako lani imela na voljo 40 milijonov evrov več sredstev, kot jih je regija prejela pred desetimi leti.
In kako se je denar porabil? Na državni ravni se je več kot polovica vseh sredstev namenila za bolnišnično in specialistično dejavnost na sekundarni in terciarni ravni (milijarda in 559 milijonov evrov), za osnovno zdravstveno dejavnost 649 milijonov evrov (26 odstotkov), za zdravstveno dejavnost socialnih zavodov 166 milijonov evrov (6,7 odstotka), za lekarniško dejavnost 55 milijonov evrov (2,2 odstotka) in zdraviliško zdravljenje 43 milijonov evrov (1,7 odstotka). Struktura porabe sredstev v Pomurju je prikazana v spodnji tabeli. Znova izstopajo izdatki za zdravila in za nadomestila bolniških izostankov z dela.
Zdravnikov v povprečju dovolj
Odsotnost z dela zaradi bolezni ali tako imenovani zdravstveni absentizem, ki bremeni izdatke ZZZS, ostaja v Pomurju še naprej velik problem. Od skupaj 48.164 aktivnih zavarovancev v regiji je bilo lani na dolgotrajni bolniški 1816 zaposlenih, med njimi 20 takih, ki so na bolniški že pet let in več. V povprečju je bil lani vsak aktivni zavarovanec v regiji na bolniški 12,4 dni, kar je največ v državi, povprečna dolžina trajanja odsotnosti z dela v breme zdravstvene zavarovalnice pa je znašala skoraj 30 dni. Pomurska regija izstopa tudi po občutno višjem deležu izgubljenih delovnih dneh v breme zdravstvene zavarovalnice kot delodajalcev, kot to velja za Slovenijo.
Ob nekaterih negativnih pokazateljih zdravstvenega stanja v regiji pa zdaj ta prednjači v državi po preskrbljenosti prebivalcev s programi zdravstvenih dejavnosti. To pomeni, da ima več timov zdravnikov in zdravstvenega osebja na število prebivalcev, kot je slovensko povprečje. Preskrbljenost z zdravstvenimi timi v splošnih ambulantah občutno presega slovensko povprečje, prav tako je prebivalstvo regije nadpovprečno preskrbljeno s timi fizioterapije.
Boljši od državnega povprečja je tudi tako imenovani glavarinski količnik (ta znaša 1895 pacientov na zdravnika). To pomeni, da nekateri zdravniki nimajo zadostnega števila opredeljenih bolnikov oziroma ne dosegajo glavarinskega količnika.
