Danilo Zavrtanik kot dolgoletni sodelavec novogoriške univerze ter Instituta Jožef Stefan je bil vedno gonilna sila za vzpostavitev enakopravnega delovanja slovenskih raziskovalcev v mednarodnem prostoru. Njegova prizadevanja in prizadevanja drugih kolegov so pripomogla, da je Slovenija postala pridružena članica CERN. "Leta 1995 je s svojim posluhom za potrebe visokega šolstva ustanovil Mednarodno podiplomsko šolo za znanosti o okolju v Novi Gorici, ki jo je dolga leta vodil in jo uspel razviti vse do uspešne univerze," je zapisano v obrazložitvi nagrade.
Zoisova nagrada za življenjsko delo na področju matematike je pripadla zaslužnemu profesorju mariborske univerze Josi Vukmanu. Vplival je na razvoj teorije funkcijskih identitet, ki je ena najpomembnejših teorij zadnjih trideset let v teoriji kolobarjev. Upravičeno velja za začetnika in utemeljitelja teoretične matematike na Univerzi v Mariboru.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Puhova nagrada za življenjsko delo je pripadla Jožetu Vižintinu. Kot prvi na svetu je izmeril temperaturo, ki nastane v t. i. freting kontaktu in dokazal spremembo strukture materiala, zaradi katere material izgubi trdnost in nosilnost. Za dosežek, ki je bil pomemben predvsem za oceno življenjske dobe ležajev v letalskih motorjih, je prejel tudi Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju strojništva.
Priznanje ambasadorka znanosti za krepitev ugleda slovenske astrofizike v družbi in v mednarodnem merilu je pripadlo svetovno priznani astrofizičarki Maruši Bradač, ki je svojo študijsko pot začela v Sloveniji, nadaljevala pa v Združenih državah Amerike.
Poleg nagrad za življenjsko delo ter priznanja ambasador znanosti so razglasili tudi pet Zoisovih nagrad za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke ter eno Puhovo nagrado za vrhunske dosežke. Slednjo je za dosežke v industrijski farmaciji prejel Zdenko Časar iz podjetja Lek.
Profestor dr. Zdenko Časar prihaja iz industrijskega sektorja, kjer je v splošno uporabo vpeljal številne nove znanstvene koncepte, tehnologije in inovacije, ki se nanašajo na sintezo, analitiko, polimorfizem in stabilnost zdravilnih učinkovin in zdravil. Zaposlen je v podjetju Lek, svoje znanje in izkušnje iz industrije pa predaja tudi študentom na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Z novimi odkritji na področju mehanizmov razkroja in polimorfizma zdravilnih učinkovin prispeva k razumevanju njihove kemijske in fizikalne stabilnosti, pa tudi k boljšemu napovedovanju njihovega roka uporabe. V zadnjem obdobju z uvajanjem principov razvoja analitike z vgrajeno kakovostjo izboljšuje analitiko zdravil. Izstopajoč je njegov članek, objavljen v vodilni reviji s področja kemije Chemical Science, v katerem je predstavil najenostavnejšo in najkrajšo sintezo zdravilnih učinkovin za zdravljenja raka. Članek, ki ga je posebej izpostavil uredniški odbor revije, je Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije lani uvrstila tudi med dosežke Odlični v znanosti 2022 na področju farmacije. Dr. Časar je pomembno prispeval tudi k razvoju zdravil za zdravljenje diabetesa ter anemije, ki sta nedavno prišli na trg, za kar je prejel kar tri zlata priznanja Gospodarske zbornice Slovenije za najboljšo inovacijo.
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju plazemske fizike je prejel Uroš Cvelbar z Instituta Jožef Stefan, priznanje za pomembne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije je šlo v roke Luciji Peterlin Mašič z ljubljanske fakultete za farmacijo, priznanje za pomembne dosežke pri razvoju nekonvencionalnih orodij v analizni kemiji je prejel Matjaž Finšgar z mariborske univerze.
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskav vodenja kreativnega, inovativnega in digitalnega dela je pripadlo Mateju Černetu z ljubljanske ekonomske fakultete, priznanje za pomembne dosežke na področju strukturne biologije je prejela pionirka strukturne biologije v Sloveniji Marjetka Podobnik, priznanje za pomembne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvijanja inovativnih pristopov v jezikoslovju je pripadlo Ireni Stramljič Breznik z oddelka za slovanske jezike in književnosti mariborske filozofske fakultete.
Razglasili so tudi pet dobitnikov Zoisovih nagrad za vrhunske dosežke. Poleg Vižintina je to nagrado na področju matematične analize prejel Aleksey Kostenko, na področju toksinologije je pripadla Igorju Križaju z Instituta Jožef Stefan, na področju inteligentnih samorazvijajočih se sistemov je dobitnik Igor Škrjanc, na področju slovenskega jezika pa jo je prejel Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Nagrajenci so se danes predstavili s kratkim videom. Slavnostna podelitev nagrad bo 28. novembra.