Na srečanju gostincev iz vseh štirih pomurskih območnih enot je uvodoma spregovoril predsednik soboške sekcije za gostinstvo in turizem Marjan Marič. Kot je dejal, so zadnji dve leti gostinci delovali v zelo čudnih razmerah, a so se z ukrepi sprijaznili in ob nedavni sprostitvi ukrepov začutili veliko olajšanje. Gost srečanja je bil Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem v krovni organizaciji, ki je predstavil aktivnosti sekcije pri reševanju problematik v gostinstvu. Uvodoma je predstavil težave, s katerimi so se soočali v času covida in poudaril, da kriteriji za upravičenost do državne pomoči niso bili ustrezni ter kot primer dobre prakse navedel sosednjo Avstrijo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Bili so oškodovani
"Vseskozi smo opozarjali, da bi bilo potrebno najprej poskrbeti za osnovno finančno nadomestilo - to pa je ukrep za pokrivanje izpada prometa. Če imamo upad prometa, v tistem mesecu, ko nam nekdo prepove opravljati dejavnost, bi za tisti del moral vsak prejeti odškodnino. To ni pomoč države. Pomoč je, če je nekdo prizadet, mi smo bili oškodovani, saj so nam prepovedali opravljati dejavnost. Oni so bili dolžni pokriti to škodo in je niso," je bil kritičen Cvar, ki se je obregnil tudi nad svetovalno skupino za covid pri ministrstvu za zdravje, ki ni pokazala "niti kančka razumevanje" za problematiko gostincev. Gostinco so na drugi strani, je izpostavil Cvar, bili solidarni do zdravstvene krize in niso šli na ulice, čeprav so bili soočeni s po njegovem prepričanju nekaterimi nepotrebnimi epidemiološkimi ukrepi. Na številne pozive, ki jih pošiljajo od lanskega oktobra na vladajoče, po finančnem nadomestilu škode, ki so jo utrpeli v času zaprtja, pa niso dobili niti enega odgovora. "Zato smo imeli občutek, da smo prezrti in pozabljeni," je dejal predsednik gostinske sekcije pri obrtni zbornici in izrazil upanje, da omejitev v bodoče več ne bo.
Počasni premiki na boljše
Na področju kadrovske problematike, ki je močno prisotna v gostinski dejavnosti, se je po besedah Cvara vendarle nekaj premaknilo. Poklic je namreč bil po sedmih letih vztrajanja uvrščen med deficitarne, kar pomeni, da bodo mladi, ki se bodo zanj odločili, deležni štipendije. Postopki so pospešeni pri zaposlovanju tuje delovne sile, pričakuje pa se tudi spremembe pri delu družinskih članov, kjer je zdaj omejitev 40 ur mesečno. Spremembe so po mnenju prvega moža gostinske sekcije potrebne še pri bolj fleksibilnem načinu zaposlovanja za kratkotrajno in sezonsko delo v gostinstvu in pri administrativnih poenostavitvah poslovanja, kjer pa naj bi imeli posluh direktorja finančne uprave Ivana Simiča. Ni pa posluha finančnega ministrstva, da bi znižali stopnjo davka na dodano vrednost po vzoru Avstrije.
Z gostinci se ni za igrati
V razpravi je bilo slišati težave gostincev pri podražitvi energentov, odsotnosti zaposlenih zaradi bolniške in stroškov zaradi tega, napornih in nenapovedanih inšpekcijskih nadzorih, prenizkih cenah gostinskih storitev v Pomurju in nelojalni konkurenci, odpuščanju zaposlenih in premajhni povezanosti deležnikov v dejavnosti. Smiljan Fekonja je dejal, da so si za nekatere težave gostinci krivi tudi sami, denimo z razvrednotenjem poklica s študentskim delom, nevoščljivostjo in premajhno povezanostjo med gostinci, Blanka Denko Čeh pa je od zbornice zahtevala javno opravičilo vsem gostom, ki jih gostinci v času covida niso postregli. Po njenem prepričanju so bili namreč vladni odloki neustavni, sama pa je tudi vložila tožbo zoper državni zbor, v kateri zaradi izpada prometa zahteva več kot 992 tisoč evrov odškodnine.
Cvar je v zaključku razprave opozoril na premajhen vpliv gostincev pri zastopanju in uveljavljanju svojih interesov na političnem nivoju in pri tem po vzoru koroških gostincev predlagal ustanovitev regijskega odbora, v katerega bi pritegnili več članov ter bi tako s vztrajnim delom postali bolj vplivni in prepoznavni.
Kot je ponazoril na primeru politične preračunljivosti, da je gostincev v Sloveniji samo osem tisoč, kar nanese na zgolj osem tisoč volilnih glasov: "Res nas je samo toliko, ampak imamo pa 1,5 milijona gostov in z gostinci, kar pričajo izkušnje iz zgodovine, se ni za igrati." Gostinci so srečanje zaključili z optimistično željo po čim manjšem številu neživljenjskih ukrepov, prijazni zakonodaji in administrativnih razbremenitvah, ki bi jim omogočile, da se posvetijo gostu in ne delu v pisarni.