Za zdravstvenimi domovi je še eno poslovno uspešno leto, saj jih je 51 od 59 poslovalo s presežkom prihodkov nad odhodki. Kot pravi Tatjana Ješevar, direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, so rezultati v letu 2023 razmeroma dobri, čeprav je osem zdravstvenih domov poslovanje končalo z negativnim izidom, leto prej pa nobeden, in se je presežek prihodkov skupno znižal za 33,3 odstotka. »Največji vpliv na poslabšanje rezultatov poslovanja je imela rast stroškov dela, saj je prišlo do 15,6-odstotnega povišanja zaradi nujnosti izvajanja programa storitev v dražjih oblikah dela, kot so nadure in plačila različnih dodatkov za povečan obseg dela,« je Ješevarjeva komentirala poslovne rezultate za naš časopis.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pirova zmaga črno-belih: Mura - Aluminij 3 : 1
V 33. krogu prve lige sta se v Fazaneriji merila Mura in Aluminij. Za goste je bila tekma zelo pomembna v njihovem boju za obstanek, medtem ko se domači po neuspešni sezoni razen za pridobivanje vnovičnega zaupanja privržencev niso imeli več za kaj boriti. So pa s to zmago vendarle tudi matematično potrdili obstanek v ligi, kar je seveda daleč od cilja, ki so ga najavljali še na začetku spomladanskega dela.
Med uspešnimi so bili tudi vsi štirje pomurski zdravstveni domovi – soboški, lendavski, gornjeradgonski in ljutomerski. Po prihodkih prednjači največji, murskosoboški, ki je konec lanskega leta zaposloval 408 ljudi. V letu 2023 je »obrnil« skoraj 23 milijonov evrov in poslovno leto končal z okoli 502 tisoč evrov presežka. Po višini prihodkov je med vsemi slovenskimi zdravstvenimi zavodi peti največji.
Preostali trije pomurski zdravstveni domovi so ustvarili približno po 9 milijonov evrov prihodkov, ravno tako so vsi poslovali s presežkom.
Največji je bil v ljutomerskem zdravstvenem domu, kjer je znašal skoraj 770 tisoč evrov, kar je blizu devetih odstotkov v deležu celotnih prihodkov. Marsikatero zasebno podjetje lahko o takšnem rezultatu zgolj sanja, res pa je, da namen javnih zdravstvenih zavodov ni ustvarjanje dobička. Če pogledamo kumulativni presežek zdravstvenih domov konec lanskega leta, je ta znašal več kot 97 milijonov evrov. Teoretično to pomeni, da zdravstveni domovi sedijo na milijonih in jih ne namenjajo razvoju in opravljanju osnovne dejavnosti, kakor določajo zakonodaja in njihovi ustanovni akti. Seveda v praksi slika ni povsem taka.
Soboški zdravstveni dom je lani za investicije in nabavo osnovnih sredstev namenil več kot 1,5 milijona evrov, lendavski več kot 710 tisoč evrov, ljutomerski in gornjeradgonski pa 382 oziroma dobrih 361 tisoč evrov. Res je, da si zdravstveni domovi več kot očitno puščajo nekaj rezerve za »sušna obdobja«. Kot opozarja Ješevarjeva, bo letos najtežje ocenjevati rezultate poslovanja, saj smo v obdobju najdaljše zdravniške stavke v zgodovini. Možnosti stimuliranja dostopnosti družinskih zdravnikov z dodatnim financiranjem so po njenih besedah sicer celo boljše kot lani, a vse bo odvisno od dejanske realizacije zastavljenega programa in izidov stavke.
Bodo sledili občinam?
Glede na to, da so ustanoviteljice zdravstvenih domov občine, ni presenetljivo, da se je našel župan, ki je zaradi »razkošnega« finančnega stanja v zavodih, medtem ko občine »trpijo«, dvignil obrvi. Tako je radenski župan Roman Leljak na nedavni novinarski konferenci problematiziral, da gornjeradgonski zdravstveni dom, katerega ustanoviteljice so še občine Gornja Radgona, Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici, občinam nalaga sofinanciranje investicij, sam pa ima 1,8 milijona evrov presežka. Po njegovih besedah je bila netransparentna že nabava naprave za ultrazvok, sodu pa je izbilo dno predvideno financiranje laboratorija. Za 600 tisoč evrov težko investicijo naj bi občine v skladu s svojimi deleži prispevale skupno 521 tisoč evrov, zdravstveni dom pa bi primaknil le okoli 79 tisoč evrov.
Kot so za Vestnik pojasnili v vodstvu gornjeradgonskega zdravstvenega doma, gre za skrajšano obliko projekta nadgradnje in prizidave novih prostorov, ki ni bil potrjen v načrtu investicij občin ustanoviteljic v zadnjih dveh letih. »Tako je s strani občin ustanoviteljic v letu 2023 prišlo do dogovora, da se projekt laboratorija izvzame iz skupnega projekta in se v letu 2024 pristopi k samostojnemu projektu gradnje laboratorija, ki je tudi dosti manjši finančni zalogaj za občine.«
Ne glede na to je dejstvo, da si je gornjeradgonski zdravstveni dom v zadnjih letih ustvarjeni presežek zmeraj puščal nerazporejenega. Ustanovitveni akt sicer pravi, da o načinu razpolaganja s presežkom odloča na predlog direktorja svet zavoda v soglasju z ustanoviteljicami. To pomeni, da je o tem morala ves ta čas biti seznanjena in dajati zeleno luč tudi radenska občina. Leljak je sedaj na vodstvo zdravstvenega doma pritisnil tudi prek svojega občinskega sveta. Ta je namreč na dopisni seji sprejel sklep, s katerim javni zavod poziva k razporeditvi presežka, hkrati pa direktorju Joži Primožiču naložil sklic seje sveta zavoda in potrditev programa dela ob soglasju ustanoviteljic.
Primožič nam je v zvezi s tem potrdil, da dela v smeri uresničitve sklepa radenskega občinskega sveta, da pa se v zdravstvenem domu usklajujejo še s preostalimi občinami ustanoviteljicami.
Pod Ratkaiem manjši primanjkljaj
Splošna bolnišnica Murska Sobota v letu 2023 sicer ni pridelala presežka prihodkov nad odhodki, toda primanjkljaj je bil za skoraj 90 odstotkov manjši kot leto prej. Lani so v regijski bolnišnici obrnili dobrih 84 milijonov evrov, leto pa končali z 267 tisoč evrov primanjkljaja. Leto prej je bilo prihodkov za dobrih 74 milijonov evrov, primanjkljaj pa je znašal skoraj 2,5 milijona evrov. Kot pravi direktor Roman Ratkai, ki bolnišnico vodi od lanskega aprila, je bilo minulo poslovno leto zahtevno, vendar glede na dosežene rezultate zelo uspešno.Jure ZaunekerRoman Ratkai.
»Pri tem je treba dodati, da bi bil poslovni izid pozitiven, če bi bil plačan ves realiziran program na urgenci in če ne bi bilo izpada programa zaradi investicije v negovalni oddelek,« pojasnjuje direktor, ki priznava, da so bila letošnja pričakovanja zelo velika, a so zaradi zdravniške stavke hitro splahnela, saj se je zaradi nje nabrala že precejšnja izguba, ki jo bodo v bolnišnici skušali do konca leta nadomestiti oziroma zmanjšati. Ratkai dodaja, da je v soboški bolnišnici sprva 39 od 175 zdravnikov umaknilo soglasja za čezmerno nadurno delo, a se je to število sedaj zmanjšalo na 21.
