(Pomursko gospodarstvo v 2020) Marsikatero podjetje je na preizkušnji

»Lani smo bili ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom polni optimizma, potem se je letos zgodila epidemija koronavirusa,« je avgusta za Vestnik slikovito ponazoril gospodarsko stanje v regiji direktor Pomurske gospodarske zbornice (PGZ) Robert Grah. 

Preberite še

Odpri v novem zavihku

Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev

Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.

Širjenje koronavirusa in ukrepi za zaščito zdravja so močno vplivali na gospodarsko aktivnost v Pomurju. Zaradi povečanja negotovosti in ustavitve vseh nenujnih storitvenih dejavnosti se je že ob prvi razglasitvi epidemije marca opazno znižala aktivnost v dejavnostih, predvsem povezanih s turizmom. Zmanjšanje tujega povpraševanja, motnje v dobavi in ustavitev proizvodnje v nekaterih pomurskih podjetjih so vplivali tudi na znižanje obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti.

Nataša Juhnov

Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, pojasnjuje, da so lani podjetja v regiji ustvarila 2,8 milijarde evrov prihodkov in 99 milijonov evrov čistega dobička, kar je bilo na ravni rekordnega leta 2018.

Lani so po podatkih PGZ podjetja v regiji ustvarila 2,8 milijarde evrov prihodkov in 99 milijonov evrov čistega dobička, kar je bilo na ravni rekordnega leta 2018. Podatkov o poslovanju pomurskih podjetij v času epidemije, na podlagi katerih bi lahko povedali natančno, kolikšen upad so doživela, pa še ni. Grah je ta mesec za Vestnik dejal, da bi bilo lahko na letni ravni po zdajšnjih ocenah za od 15 do 20 odstotkov manj ustvarjenih prihodkov.

Na drugi strani, je še povedal Grah, padec ni bil tako izrazit na področju gradbeništva ter kovinsko- in živilskopredelovalne industrije, a je zadnja prav tako utrpela posledice zaradi zaprtja hotelov, restavracij in izobraževalnih ustanov. Do upada je prišlo tudi v avtomobilski industriji, s katero je povezanih več pomurskih podjetij. Na drugi strani v podjetjih, katerih dejavnost je povezana z medicinsko tehnologijo, kot sta Cleangrad in Medicop, po besedah Graha dosegajo celo rast naročil. Razmere so torej zelo različne. »Morda bi lahko rekli, da je skupna značilnost gospodarstva v regiji v tem trenutku, da podjetja večinoma dobivajo naročila za kratki rok, medtem ko v večji meri ne sklepajo dolgoročnih pogodb.«

Arhiv Cleangrad

Podjetja, katerih dejavnost je povezana z medicinsko tehnologijo, dosegajo celo rast naročil.

Po letih težav s poslovanjem se je končala zgodba soboškega podjetja Hotel Diana. Kako klavrn je bil konec nekoč uglednega hotela, je v izrednem poročilu razgalila Danica Čuk, stečajna upraviteljica. Sredi junija je od tedanjega direktorja Hotela Diana Boštjana Serca in lastnice družbe Jasne Klepec prevzela objekt v središču mesta, v katerem je družba opravljala dejavnost, stavba pa je v lasti ljubljanske družbe Heta Asset Resolution. Kot je ugotovila, so delavci prejeli zadnjo letošnjo plačo za januar, od februarja pa plače niso bile niti obračunane, čeprav se je stečajni postopek začel komaj junija. V poštnem predalu podjetja je našla pošto, ki se je v njem nabirala od marca, od takrat očitno lastnikov usoda podjetja ni več zanimala. Vmes se je s sodbo okrožnega sodišča v Murski Soboti končala tudi pravda, v kateri je želela lastnica družbe Hotel Diana Jasna Klepec doseči razveljavitev pogodbe o nakupu poslovnega deleža v družbi, ki sta jo s poslovnim partnerjem Željkom Jovanovićem konec leta 2018 sklenila z Olgo Belec in njenim sinom Patrickom Belcem.

Nataša Juhnov

Po letih težav s poslovanjem se je končala zgodba soboškega podjetja Hotel Diana. Foto Nataša Juhnov

Gospodarska zbornica Slovenije je na prireditvi Dnevi inovativnosti 2020 podelila nacionalna priznanja za inovacije. Med prejemniki najvišjih priznanj so bila tri pomurska podjetja. Izjemen inovativni dosežek je uspel podjetju Roto, ki je kot prvo pomursko podjetje prejelo najvišje, zlato priznanje za čoln ROTO 450.

Majda Horvat

Roto je kot prvo pomursko podjetje prejelo najvišje, zlato priznanje za inovacije.

Prejemnik srebrnega priznanja je podjetje Paradajz za vrečko iz vlaknin, pridobljenih iz stebel paradižnika. Posebno nacionalno priznanje za mlado podjetje za inovacijo pa je prejelo še podjetje Go4goal za inteligentno zasnovane športne nogavice GO4GOAL.