V začetku zdajšnjega sklica državnega zbora ni manjkalo sestankov novoizvoljenih poslancev iz vrst vladne koalicije s Sindikatom delavcev migrantov Slovenije, zastopnikom več tisoč Slovencev, ki si kruh služijo čez mejo. Čezmejnih delavcev je po ocenah od 50 do 60 tisoč, večina jih prihaja iz Pomurja in Podravja. Obljub in zagotovil je bilo na sestankih veliko, a ko je bilo treba pritisniti na pravi gumb, so poslanci nanje pozabili. Potem ko je državni svet podprl spremembe zakona o dohodnini, ki so ga s pomočjo podpisov 5000 državljanov vložili v državni zbor, ga vlada pričakovano ni. Poslanci pa so temu seveda zvesto sledili.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Po predlogu, ki so ga pripravili v Sindikatu delavcev migrantov, bi se s spremembo 45. člena zakona o dohodnini čezmejnim delavcem prehrana in prevoz v celoti odbila od odmerjene dohodnine. Povračila tovrstnih stroškov na transakcijski račun so boniteta, ki smo je deležni zaposleni v Sloveniji, a skoraj unikum v Evropi, pri čemer so do določenega zneska, v praksi skoraj vedno, tudi v celoti izvzeta iz obdavčitve. Čezmejni delavci te bonitete nimajo, stroške pa seveda imajo. Čeprav imajo možnost uveljavljati olajšavo v določenem fiksnem znesku, ta ne povrne celotnih stroškov, saj je odvisna od višine plače, ki so v Avstriji višje, in davčnega razreda, kar pomeni, da olajšava v praksi pokrije le 20 do 40 odstotkov dejanskih stroškov, s tem pa pridejo visoka doplačila dohodnine. Ta ureditev postavlja čezmejne delavce v neenak položaj, saj morajo na eni strani plačevati višje življenjske stroške, na drugi pa ne uživajo enakih davčnih ugodnosti kot domači delavci. Poleg tega je pomembno poudariti, da ta problematika ni nova.
Posebna olajšava za čezmejne delavce je že obstajala, vendar jo je ustavno sodišče razveljavilo, ker je menilo, da ustvarja neenakost med delavci v Sloveniji in tistimi, ki delajo v tujini. Vendar so čezmejni delavci specifična skupina, saj imajo zaradi dela v tujini dodatne stroške, ki jih domači delavci nimajo. S tem ko so izgubili to olajšavo, je postalo njihovo davčno breme še težje, na koncu pa tako ostanejo z nižjim razpoložljivim dohodkom. Po zakonskem predlogu sindikata bi se stroški prevoza in prehrane čezmejnim delavcem priznali v višjem znesku glede na dnevnice, ki veljajo v državah, kjer ti delavci dejansko opravljajo svoje delo. Na primer v Avstriji je dnevnica bistveno višja kot v Sloveniji, kar pomeni, da bi čezmejni delavci, ki delajo v Avstriji, imeli višje priznane stroške. To bi po oceni sindikata odpravilo težave 99 odstotkov čezmejnih delavcev.
Zdravnike bi povabili v Avstrijo
Zakaj vlada predloga ni podprla? Preprosto. Ker bi povzročil okoli 30-milijonski upad proračunskih prihodkov na leto, čeprav so se pri zavrnitvi pretežno sklicevali na argument ustavne neenakosti, o kateri je v preteklosti že presodilo ustavno sodišče. Predsednik sindikata Mario Fekonja argumente zavrača, saj poudarja, da bi bil predlog zakona pravzaprav pravična izravnava neenakosti, s katerimi se čezmejni delavci soočajo v sedanji ureditvi. Po njegovem mnenju ni mogoče govoriti o pretiranih ugodnostih za čezmejne delavce, ker ti ne prejemajo povračil stroškov za prevoz in prehrano, ki so v Sloveniji neobdavčena. Namesto tega so prisiljeni plačevati davek na ta strošek, ki ga domači delavci sploh nimajo. Prav tako opozarja, da se vlada pri zavrnitvi predloga sklicuje na 30-milijonski upad proračunskih prihodkov, a čezmejni delavci že danes veliko od tega preplačajo zaradi nepravične obdavčitve, poleg tega bi ob rešitvi problematike v večji meri brez strahu koristili avstrijske davčne in socialne ugodnosti. Z več denarja v njihovih žepih bi razpolagali doma, s čimer bi še bolj prispevali k domači potrošnji.
Kot pa poudarja, v primeru očitne diskriminacije enega dela državljanov domnevni proračunski primanjkljaj niti ne more biti izgovor, da se diskriminacija ne odpravi. »Finančno ministrstvo ima vse izračune, koliko komu ostane, a so protislovni v svojih argumentih. Po eni strani pravijo, da smo enako obravnavani, po drugi strani pa razlike pojasnjujejo z različno višino plač in posledično različnimi davčnimi razredi posameznikov. V tem je ravno poanta. Čistilka in zdravnik, ki imata do delovnega mesta enako razdaljo, imata enak strošek prevoza, ne glede na višino njune plače,« prepričljivo pojasnjuje Fekonja. Napoveduje, da bodo v sindikatu v mesecu dni ponovno zbirali podpise za vložitev identičnega zakona, a z dopolnjenimi obrazložitvami, ki jih v neuspelem zakonodajnem postopku niso imeli možnosti predstaviti.
Pri tem, kot dodaja, se vlada pretežno sklicuje na ustavno odločbo, ki govori o čezmejnih delavcih, ki naj bi imeli stroške prevoza in prehrane zajete v bruto plači. Vse lepo in prav, ampak takšnih delavcev v realnosti sploh ni, je jasen sindikalist. »Če nam ponovno ne bodo prisluhnili, bomo ubrali drugo taktiko. Razmišljamo o veliki kampanji, v kateri bi slovenske zdravnike povabili delat v Avstrijo. Tam primanjkuje čez 20 tisoč zdravstvenega kadra,« še slikovito pravi razočarani sindikalist, ki ob tem bije tudi številne bitke s finančno upravo zaradi anomalij pri dvojnem obdavčevanju regresa in božičnice čezmejnih delavcev. V zadnjem obdobju tovrstne bitke na upravnem sodišču dobivajo kot po tekočem traku.
Kaj pravita poslanca?
Tine Novak iz Gibanja Svoboda zatrjuje, da razume izzive delavcev migrantov, saj jih je v naši regiji veliko, v stranki pa da so zavrnili predlog zakona, ker želijo zagotoviti »enako in pravično obravnavo za vse delavce, ne glede na to, kje so zaposleni«. Ob tem poziva k nadaljnjim pogovorom in sodelovanju pri iskanju uravnoteženih in dolgoročnih rešitev. »Z odprtim dialogom in sodelovanjem verjamem, da lahko dosežemo pravično ureditev za vse,« je prepričan Novak.
Njegov poslanski kolega Damijan Zrim iz vrst Socialnih demokratov (SD), poudarja, da se stališče poslanske skupine SD glede tega vprašanja ni nikoli spremenilo, čeprav ta hip ni bilo politične volje za uveljavitev predloga sindikata. Tako se strinja, da so čezmejni delavci v neenakem položaju, in sindikatu obljublja nadaljnjo podporo pri iskanju rešitve. »Večkrat sem bil s sindikatom na pogovorih na finančnem ministrstvu. Tam pa problema ne razumejo ali ga nočejo razumeti,« pravi. Ob tem dodaja, da v stranki nasprotujejo tudi nameri v napovedanem svežnju davčnih sprememb, ki bi bila v dodatno škodo čezmejnim delavcem pri obdavčitvi stroškov prehrane.