Po štiriurni razpravi, v kateri se je največ polemik vrtelo okoli uvedbe solidarnostnega dneva, so poslanci vendarle soglasno podprli novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. V poslanski skupini NSi so namreč predlagali to, kar je bilo moč slišati že s strani gospodarskih združenj in tudi pomurskega podjetnika Metoda Graha, da bi namreč za ta dan namenili plače vseh zaposlenih posebnemu solidarnostnemu skladu, ki bi se namenil odpravi posledic poplav, država pa bi se odpovedala prispevkom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Umrla je novinarka Manca Košir
V 77. letu starosti je umrla novinarka in publicistka Manca Košir, so za STA potrdili v krogu njene družine. Bila je izredna profesorica na ljubljanski fakulteti za družbene vede in avtorica številnih poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov ter številnih knjig.
Tudi iz vrst koalicije je bilo sicer slišati načelno podporo predlogu, a naj to ne bi bilo pravno-formalno izvedljivo v tako hitrem času. Kot je dejal finančni minister Klemen Boštjančič, na vladi razmišljajo o ustanovitvi sklada, a bo ta zaradi fiskalnih pravil moral biti izven-proračunski, ravno tako še ni jasno, iz katerih virov se bo pokrival. V NSi so sicer predlagali tudi pripravo celovitega interventnega zakona, predsednik vlade Robert Golob pa je že ob začetku današnje izredne seje napovedal, da zakon, katerega so danes sprejeli poslanci, predstavlja šele prvi korak.
Novela zakona za odpravo posledic naravnih nesreč poleg hitrih predplačil občinam v višini 40 odstotkov škode zajema možnost povračila škode v kmetijstvu oziroma širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis. Spremembe bodo veljale za nazaj, od 1. januarja letos. Država bo ob tem financirala sedemdnevni izredni dopust prostovoljcem, ki pomagajo pri sanaciji, in v primeru čakanja na delo ter višje sile krila 80 odstotkov plače zaposlenih. Pred uveljavitvijo zakona se bo moral še državni svet odreči odložilnemu vetu, državni zbor pa se bo jutri sestal še enkrat, da bo lahko sprejel odlok o nezmožnosti razpisa zakonodajnega referenduma.