V medijski hiši Vestnik od avgusta pripravljamo intervjuje z vsakim pomurskim poslancem, članom Kluba pomurskih poslancev. Intervjuji so nekoliko drugačni, saj potekajo ob sproščenem kosilu v eni od pomurskih gostiln, v občinah, ki so poslancem blizu. Po Jožefu Horvatu, Tinetu Novaku, Sari Žibrat, Darku Krajncu in Veri Granfol smo se tokrat sestali z goričkim poslancem, kot se sam rad opiše, Damijanom Zrimom, ki prihaja iz vrst Socialnih demokratov (SD). Z njim smo se pogovarjali v imenitnem okolju okrepčevalnice Na jasi v Bodoncih, v osrčju Občine Puconci.
Kljub mladosti ste prehodili kar zavidanja dolgo pot do izvolitve za poslanca.
»Drži, moja politična pot je kar dolga. Začel sem v Mladem forumu. Bil sem predsednik lokalnega odbora v Prekmurju, ki smo ga ustanovili, ko je bil predsednik stranke še Dejan Židan. Od tam me je pot, ko sem študiral sociologijo in zgodovino v Ljubljani, ponesla na nacionalno raven, kjer sem začel delovati v nacionalnem podmladku ter postal tudi generalni sekretar. Ob predsedniku je to druga največja funkcija, saj si generalni sekretar in predsednik delita pristojnosti. Skrbel sem za organizacijo in praktično za vse, kar potrebuje trenutno najmočnejši podmladek v Sloveniji, ki ga je pred leti ustanovil Borut Pahor. Pot me je nato ponesla v Bruselj, kjer sem postal asistent evropske poslanke Tanje Fajon, danes predsednice stranke. Vedno pa sem čutil dolžnost do domačega kraja, Občine Kuzma, kjer sem bil v mandatu 2018–2022 tudi občinski svetnik. To je nekako tudi moj temelj pri delu v državnem zboru, kjer vedno poudarjam, da prihajam z Goričkega.«
Vaša izvolitev za poslanca je bila rahlo presenečenje, saj ste nekako iz državnega zbora izrinili strankarskega kolega in dolgoletnega poslanca Dejana Židana. Je bilo zaradi tega kaj hude krvi med vama?
»Ne, saj kandidati za poslance zmeraj delujejo skupaj. Tudi jaz in Dejan sva v času volilne kampanje sodelovala, rezultat volitev pa je pač pokazal svoje. Goričko je tokrat pretehtalo in prvič dobilo svojega zastopnika v državnem zboru.«
Potegniva črto po dobrem letu dela v poslanskih klopeh. Kaj so vaša področja delovanja?
»Delo zna biti naporno, si ga pa lahko olajšaš, če poznaš problematiko, o kateri odločaš. Imam to srečo, da sem v odborih, ki so mi blizu. Sem podpredsednik odbora za izobraževanje, kar je primerno, saj imam dokončan pedagoški magisterij sociologije in zgodovine, kar pomeni, da bi lahko bil profesor v srednji ali osnovni šoli. Sem član odbora za obrambo, ob tem pa predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Dolič, ki ravno sedaj kupuje novo gasilsko vozilo, medtem pa smo v državnem zboru sprejeli interventni zakon, v katerem smo uvedli ukrep manjšega davka na dodano vrednost za tovrstne nakupe. Sem tudi član odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prekmurje je žitnica Slovenije – treba je skrbeti, da to država ne pozabi, in tudi tukaj skušamo nekatere stvari premakniti na bolje. Lahko povem, da imam s predsednico odbora, ki je sicer članica NSi, zelo dobre odnose. Tam poslanci delujemo neideološko in v korist kmetov. Hkrati sem še član komisije za narodnosti – tudi tukaj dobro sodelujem s Ferencem Horvathom in Felicem Žižo –, v katerem se ukvarjamo z romsko problematiko. V Pomurju smo lahko veseli, da imamo socializirane Rome in nimamo takšnih težav kot drugod po Sloveniji. Sem pa še podpredsednik preiskovalne komisije glede problematike vmešavanja politike v policijo, ki bo vsak čas začela aktivno delovati, ter član preiskovalne komisije glede financiranja kampanje SDS v času državnozborskih volitev. To je nekako moje poslansko delo.«
Omenili ste dve preiskovalni komisiji. Gre za izrazito, vsaj tako je videti, politično naravnani delovni telesi.
»Ne bi rekel. V preiskovalni komisiji glede vmešavanja politike v policijo nas je pet članov in vsaka stranka ima po enega člana. Težko bi trdili, da bomo politično delovali. Vsi imajo možnost izpraševanja, priče pa se ne smejo zlagati, sicer sledijo sankcije. Že nazadnje se je pokazalo, da mogoče tudi koalicijski partnerji nismo povsem istega mnenja, saj sem podprl predlog NSi, opozicijske stranke.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Kruta usoda šestletnice z Vaneče, a Sara Šiplič je od rojstva prava borka
Rodila se je s srčno napako, zdravniki so ji diagnosticirali še noonanov sindrom.Tudi zanjo bodo zbirali sredstva na tradicionalni dobrodelni prireditvi v Puconcih.
Postavili ste dobro izhodišče glede odnosov v vladni koaliciji. SD je nekako v senci največje vladne stranke, pri čemer je zaznati precej nezadovoljstva zaradi politične nemoči vaše stranke. Predvsem pri kadrovskih zadevah.
»V svetu ne poznam organizacije, kjer bi bili zadovoljni prav vsi. Res je, poslanska skupina SD šteje zgolj sedem poslancev, Svoboda pa jih ima 41. To so velike razlike, a SD v državnem zboru nikakor ni nemočna. Prav nasprotno. Prvo leto smo složno delovali in bomo tudi naprej, se pa vedno bolj kaže moč SD, ki izvira iz 30-letnih izkušenj, ko je stranka vodila vlado, številne resorje v več vladah in so se naši ministri zmeraj dobro odrezali. Mogoče se na prvi pogled zdi, da je SD nemočna, a pustimo času čas. Po zadnjih poplavah bomo denimo skupaj z Levico ključni pri obnovi države. Tu mislim na gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana, kohezijsko ministrstvo Aleksandra Jevška in ministrstvo za delo Luke Mesca. Tehtnica se bo tako prevesila na manjši koalicijski stranki, ki bosta diktirali tempo obnove. Tako ne vidim razloga, da bi bil položaj SD znotraj te vlade ogrožen. Verjamem, da se bo delo naših ministrov in tudi poslanske skupine prepoznalo.«
No, glede poplav je premier Robert Golob imenoval novo posvetovalno telo in državnega sekretarja v svojem kabinetu prav za ta namen. Moč odločanja je tako nekako povsem prenesel nase.
»Morda na prvi pogled res deluje tako, a bo konec koncev vsa zakonodaja, ki se bo za ta namen pripravljala, šla skozi sito državnega zbora. Tukaj imamo pa moč poslanci, da skupaj pretehtamo, kaj je najboljše. Glede poplavne sanacije obstaja kar širok konsenz tako koalicije kot opozicije.«
Pri ureditvi nasipov ob reki Muri tega konsenza ni niti znotraj koalicije.
»Žal nikoli ni enostavno posegati v prostor, ampak v tem primeru ne preostane drugega, kajti kmetijstvo v Pomurju moramo ohraniti. To je dolgoročna rešitev, da preprečimo škodo tako na poljščinah kot na nepremičninah prebivalcev. Ne razumem, zakaj nekateri poslanski kolegi temu nasipu nasprotujejo. Kar zadeva nasip, bo že z interventnim zakonom možno zgraditi prvih 26 kilometrov. Za projekt imamo rezerviranih 50 milijonov evrov in nima smisla, da se čaka in čaka. Sedaj ne bodo potrebna vsa soglasja, zato je smiselno, da se to izvede. Če bomo poslušali vsakega, ki ima pet minut časa, tega nasipa ne bomo nikoli zgradili.«
V primeru poslanskega amandmaja bi lahko zagotovili dovolj podpore?
»Ocenjujem, da bi se dalo dobiti dovolj glasov. Tukaj sem bil že v navezi z Jožefom Horvatom iz NSi, tudi v naši poslanski skupini bomo dali glasove, zato računam predvsem na zdravo kmečko pamet.« (Amandma k interventnemu zakonu v zvezi z ureditvijo protipoplavnih nasipov ob reki Muri je bil nato tudi sprejet z glasovi poslanskih skupin SD, SDS, NSi in poslancev narodnih skupnosti, op. a.)
S kmetijstvom je povezana tudi letalska protitočna obramba, kjer se vsako leto vrtimo v začaranem krogu pred podpisom pogodbe z enim in istim izvajalcem. Pred časom je bil govor o sistemski ureditvi tovrstne problematike, po drugi strani pa stroka dvomi o učinkovitosti tovrstne obrambe pred točo.
»Moje mnenje glede tega je jasno. Nekateri deli zahodnega Goričkega toče praktično ne poznajo, kajti naši severni sosedje Avstrijci to zaščito s pridom uporabljajo že vrsto let. Včasih birokratov v Sloveniji ne razumem, da vedno čakamo na pripravo razpisa in pogodbe. Če mi je vmes toča že dvakrat uničila pridelek, mi prav veliko ne pomaga podpis pogodbe z izvajalcem zaščite šele junija. Tudi občine si morajo za to rezervirati denar. Menim, da sta november in december primerna meseca za ureditev protitočne obrambe za prihodnje leto, prelaganje na spomladanske mesece pa je že prepozno. Tu še posebej velja pregovor, da je po toči zvoniti prepozno.«
Zelo blizu vam je tudi problematika delavcev migrantov, saj ste se nekajkrat sestali s sindikatom delavcev migrantov. Je prišlo do kakšnega napredka pri urejanju njihove problematike?
»S predsednikom in podpredsednikom sindikata smo bili na sestanku na finančnem ministrstvu pri zdaj že nekdanjem državnem sekretarju Božiču, a smo dobili občutek, da nimamo posluha. Padla je ideja, da bi skušali problematiko delavcev migrantov urediti s poslanskim zakonom, a tega še ne moremo vložiti, ker ni zagotovljenih dovolj glasov za njegov sprejem. Če obmejni poslanci to problematiko razumejo, pa jo težko prodamo nekomu iz mestnih središč ali krajev, ki niso blizu meje. Tukaj moram skupaj s sindikatom poiskati tiste poslance v Gibanju Svoboda, ki bi nas bili pripravljeni poslušati in takšno zakonodajo podpreti. Ta zakon bi moral biti namreč sprejet že zdavnaj. V prejšnjem mandatu sta ga recimo v resornem odboru podprla le naš Jani Prednik in Zmago Jelinčič.«
»Moje mnenje ostaja enako, pri čemer mi je uspelo prepričati tudi druge kolege iz naše poslanske skupine. Zakon je dobil negativno mnenje zakonodajno-pravne službe, tudi nekdanji ustavni sodniki so jasno rekli, da ni ustaven. Ne moremo se iti revanšizma zoper neko nevladno organizacijo. Če tak zakon sprejmemo, moramo depolitizacijo uvesti tudi za vse druge nevladne organizacije. Upam pa, da bodo predlagatelji umaknili zakon iz zakonodajnega postopka.«
Precej aktivni ste na lokalni ravni, med drugim ste z Urošem Kamenškom, županom Občine Puconci, sodelovali pri ustanovitvi Kluba goričkih županov.
»Sem te sreče, da imamo na Goričkem same dobre župane in županjo, ki so sedaj začeli tudi bolj aktivno sodelovati. Pobudo za Klub goričkih županov sva dala jaz in puconski župan Uroš Kamenšek, kajti regije tako hitro še ne bomo dobili, do takrat bosta minila še vsaj dva mandata, zato je čas, da Goričko kot tako promoviramo skupaj in zaženemo skupne projekte. Posamezne občine so namreč premajhne in tudi kadrovsko šibke. Klub se sestaja enkrat mesečno, vsakič v drugi občini, in ima vizijo in ideje. Naslednjič se bomo sestali v cankovski občini, kjer pričakujemo tudi državnega sekretarja Matevža Frangeža, ki je pristojen za turizem. Goričko vidimo kot butično destinacijo z visokim potencialom. Pripeljemo lahko dodatna sredstva za promocijo Goričkega, vsi župani pa so zainteresirani za vzpostavitev perspektivne turistične destinacije. Del tega niso samo goričke občine, ampak tudi tišinska. Enkrat na mesec se oglasim pri vsakem županu v okraju, novonastali klub pa je naše sodelovanje še okrepil.«
Obstaja pa projekt, pomemben tudi za Goričko, pri katerem je prišlo do zamikov. Govorim o soboški vzhodni obvoznici.
»O tem smo se nazadnje pogovarjali v Klubu pomurskih poslancev. Za vzhodni del Goričkega je ta obvoznica ključnega pomena, kar opažam tudi sam, ko se vozim iz Kuzme proti Ljubljani. Včasih te države res ne razumem, pa naj bo na oblasti leva ali desna vlada, da se ne drži dogovorov in venomer nekaj prestavlja. Poslanci moramo biti čim bolj vztrajni pri resorni ministrici, da se ta projekt pospeši.«
Iz vaših nastopov je zaznati, da bi želeli presegati tradicionalne ideološke delitve. Menite, da je v bližnji prihodnosti možna velika koalicija med SD in SDS?
»Če si pripravljen sodelovati za dobrobit naroda, ni pomembno, ali glasovi prihajajo z leve ali desne. To se največkrat vidi v primerih dobrih praks na lokalni ravni. Take primere poznamo v Moravskih Toplicah, v Občini Kuzma in še drugod, kjer v občinskem svetu SD in SDS dobro sodelujeta. Tudi NSi. Moji nastopi v državnem zboru so zmeraj usmerjeni v željo, da se prenehamo kregati o dogodkih izpred 30 let in več ter se lotimo težav, ki so pred nami. Tukaj vidim priložnost, pri čemer se lahko marsikaj naučimo od Avstrijcev in Nemcev. Najprej moramo urediti državo, šele nato lahko pridejo na vrsto ideološke razprtije.«
Kakšno pa je stanje v stranki SD? Po slabem rezultatu na lanskih državnozborskih volitvah sta se kot morebitna naslednika omenjala Jani Prednik, Matjaž Han … V zadnjem obdobju se je položaj Tanje Fajon sicer nekoliko utrdil, a neke praske so v stranki verjetno še zmeraj prisotne.
»Kot sem dejal že prej. Na svetu ni organizacije, kjer bi bili prav vsi zadovoljni. Tako je tudi v stranki, kjer imamo nekateri bolj liberalne poglede, drugi pa bolj levičarske. Temu ne gre nasprotovati, imamo pač različna mnenja. Če je Jani Prednik dejal, da včasih nimamo ne barve, ne vonja in ne okusa, jaz pravim, da ima socialna demokracija več barv, več vonjev in več okusov, na nas pa je, da izberemo najboljšo pot, ki bo delovala v dobrobit vseh. Menim, da se je stranka konsolidirala in ima jasno vizijo, da prepričamo državljane, da smo stabilen dejavnik v vladi, imamo izkušnje in kilometrino ter lahko koristimo v tej vladi. Če je pa kdo nezadovoljen, zmeraj obstaja možnost predčasnega kongresa, a tega za zdaj ni na vidiku.«
Prihodnje leto so evropske volitve, bo Damijan Zrim kandidat za evropskega poslanca?
»Damijan Zrim si je zadal nalogo, da bo v prvi vrsti gorički poslanec, da se bo v državnem zboru slišal glas Goričank in Goričancev. Kakšna bo lista SD na evropskih volitvah, še ni jasno, seveda pa bom aktivno vključen v kampanjo.«