Rok Šavel

Pred julijskim začetkom izvajanja storitve dolgotrajna oskrba na domu je bil na torkovi seji sveta pomurske razvojne regije (svet regije) pri Svetem Juriju ob Ščavnici navzoč minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Občine so imele praviloma do maja čas, da organizirajo izvedbo storitve oziroma izberejo izvajalce. Za to so lahko ustanovile nov javni zavod, podelile koncesijo ali sklenile pogodbo z obstoječimi javnimi zavodi, kot so domovi za starejše, zdravstveni domovi ali centri za socialno delo.

Pet občin še brez odločitve
Pričakovano se niti ena pomurska občina ni odločila za ustanovitev novega javnega zavoda, saj bi bila to najbolj zapletena in najdražja možnost. Trinajst pomurskih občin (Beltinci, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Kobilje, Lendava, Moravske Toplice, Murska Sobota, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina) se je tako odločilo, da bodo za izvedbo storitve sklenile pogodbo z enim od obstoječih javnih zavodov, devet občin (Apače, Cankova, Grad, Križevci, Kuzma, Ljutomer, Puconci, Razkrižje, Veržej) bo podelilo koncesijo zasebnemu izvajalcu, pet občin (Hodoš, Odranci, Rogašovci, Turnišče, Velika Polana) pa do tega trenutka še ni sprejelo odločitve, kako se bo na njihovih območjih izvajala storitev dolgotrajne oskrbe na domu.

Na seji regijskega organa so župani izrazili že večkrat slišane pomisleke glede prehoda na sistem dolgotrajne oskrbe, kar je eden največjih in najzahtevnejših premikov na področju socialnega varstva v državi. Prva storitev, oskrbovalec družinskega člana, se je začela izvajati prvega januarja lani. Od julija letos, ko naj bi zaživele še storitve dolgotrajne oskrbe na domu, e-oskrba ter storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, bodo zaposleni in delodajalci plačevali en odstotek od bruto plače, tisti, ki so oboje hkrati, dva odstotka, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Poleg tega bo znatno prispevala še država, 190 milijonov evrov na leto. Po besedah ministra Maljevca bo tako blagajna za dolgotrajno oskrbo, ki jo bo upravljal Zavod za zdravstveno zavarovanje, težka okoli milijardo evrov na leto. Od leta 2028 je predvideno tudi morebitno doplačilo storitve v višini 10 do 20 odstotkov, če predvideni finančni viri ne bodo zadostovali.

Rok Šavel

Do kadrov z zakonskimi ukrepi?

Župane je na seji pri Svetem Juriju ob Ščavnici skrbelo več stvari, ki so bile v zadnjem obdobju že velikokrat slišane. Najprej so izrazili bojazen, da bodo imele občine poleg organizacijskih težav zaradi dolgotrajne oskrbe tudi dodatne stroške, še posebej zato, ker višina urne postavke za izvajalce še ni bila objavljena. Obenem jih je zanimalo, zakaj se vzporedno z dolgotrajno oskrbo na domu ohranja storitev pomoč družini na domu. Največ skrbi pa je bilo povezanih z vprašanjem, ali bo zaradi hudih kadrovskih težav v celotnem sistemu socialnega varstva storitev sploh lahko zaživela do predvidenega roka, torej s prvim julijem. Maljevac je napovedal, da bodo do prihodnjega tedna objavili višino urne postavke, pri čemer bo ta vsebovala tudi določene dodatke. Ravno tako je županom pojasnil, da se storitev pomoč družini na domu za zdaj ohranja, saj nikomur nočejo odvzeti že pridobljenih pravic. Poleg tega želijo v praksi ugotoviti, v kolikšni meri se bosta obe storitvi prekrivali. Po njegovih besedah gre za povsem različni storitvi, pri čemer bo dolgotrajna oskrba na domu za uporabnike povsem brezplačna. Maljevac pa ni zanikal, da so kadri največji izziv, zaradi česar je bil lani sprejet tudi poseben zakon, ki zajema številne ukrepe. Od štipendiranja in podpore prostovoljcev do sofinanciranja dodatnega izobraževanja in integracije tujcev. »Kadrovska stiska je velika, ampak dolgotrajno oskrbo potrebujemo. Lahko povem, da je bilo iz razloga pomanjkanja kadrov v domovih za starejše prostih zgolj 400 od skupno približno 22 tisoč postelj,« je poudaril in zatrdil, da bodo z že sprejetimi in še predvidenimi ukrepi dolgoročno zagotovili dovolj kadrov za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Koliko so bili tovrstni ukrepi uspešni pri zapolnjevanju kadrovske vrzeli v domovih za starejše, je v na začetku aprila postavljenem poslanskem vprašanju Maljevcu zanimalo tudi poslanca Jožefa Horvata, a do tega trenutka odgovorov še ni prejel.

Vanesa Jaušovec

Odločitev glede Hoblaja kmalu
Na novinarsko vprašanje, kdaj je moč pričakovati njegovo odločitev glede razrešitve Zorana Hoblaja, direktorja Doma starejših Rakičan, je Maljevac skopo odgovoril, da "v kratkem in v skladu z zakonskim rokom". Minister namreč v postopku podeljuje soglasje k razrešitvi, lahko ga pa ne da, ali pa se celo zavije v molk. V zadnjem primeru lahko potem svet zavoda po 60 dneh od dneva, ko je bil minister zaprošen za soglasje, direktorja razreši sam. Je pa Maljevac potrdil, da so na ministrstvu nedavno prejeli popolno dokumentacijo glede razrešitve Hoblaja, kar pomeni, da je 60-dnevni rok začel teči. Še pred manj kot mesecem dni temu ni bilo tako.

Tudi razbremenitev občinskih proračunov

Minister je ob robu seje sveta regije pripomnil, da ga z optimizmom navdaja dejstvo, da so že na vstopnih točkah v okviru centrov za socialno delo zapolnili praktično vseh predvidenih 128 novih zaposlitev. Na pomislek, da gre za delovna mesta, ki niso primerljiva s tistimi v okviru socialnega varstva, je pojasnil, da bo vsak posameznik prestal proces ocenjevanja upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe in se nato na podlagi prejete odločbe odločil, kako bo izkoristil pridobljeno pravico. Bodisi v obliki dolgotrajne oskrbe na domu ali v okviru institucionalnega varstva, kar pomeni, da bi bile povečane kadrovske potrebe postopne in ne takojšnje. Po njegovi oceni bodo prvi uporabniki pravice lahko uveljavljali že proti koncu letošnjega poletja. Minister je pomurskim županom še zagotovil, da se bodo z uvedbo dolgotrajne oskrbe zmanjšale oskrbnine v domovih za starejše, kar bo znižalo občinska doplačila. Tudi prehodi s storitve pomoč družini na domu na dolgotrajno oskrbo na domu, ki ni predmet občinskega sofinanciranja, naj bi finančno razbremenili občinske proračune. Pomurski župani niso povsem delili ministrovega optimizma. Izrazili so precejšnje dvome, ali bodo isti oskrbovalci sposobni hkrati kakovostno opravljati delo v institucijah in na terenu. Še več skepse pa je bilo izražene glede predlaganega množičnega zaposlovanja tujcev kot možne rešitve za pomanjkanje domačih kadrov.

Cene objavljene, zakon pa bo znova noveliran
Ministrstvo za solidarno prihodnost je že minuli torek objavilo cene za posamezne sklope storitve v okviru dolgotrajne oskrbe. Za dolgotrajno oskrbo na domu se tako gibljejo v razponu od 27 do 33 evrov na uro, za dolgotrajno oskrbo v instituciji pa od 19,20 do 24 evrov na uro. Višina dodatka za dvojezičnost znaša 56,75 evra oziroma polovico tega zneska, če izvajalec storitev opravlja manj kot polovico dni v posameznem mesecu.
Obenem so na ministrstvu napovedali, da bodo pripravili novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo med drugim prinesla redno usklajevanje izračuna vrednosti storitev. Izračuni nastanitvenega dela za bivanje v domovih za starejše pa bodo znani jeseni letos, ko bo ministrstvo skupaj s pristojnimi deležniki pripravilo tudi izračune novih cen bivanja v instituciji.