V tem pasu so bile prizadete vse poljščine, torej žita, koruza, oljne buče, soja, sončnice, krompir, pa tudi vrtnine in trajni nasadi. »O številkah težko govorimo, ker je stanje različno od njive do njive. Tako imamo v tem pasu površine, ki so stoodstotno uničene, zunaj tega pasu pa je stopnja poškodovanosti nižja,« pravi Boštjan Ferenčak, specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pridelovalce žit že zdaj boli glava. Pšenica in ječmen prehitro klasita
Kmete skrbijo še odkupne cene.
Kar zadeva žito, je najbolj prizadeta pšenica, ki je v fazi žetve. Kmetijski strokovnjaki ocenjujejo, da je bilo v Pomurju 13. julija še približno polovica površin, posejanih s pšenico, nepožetih, zato je v središču burnega vremenskega dogajanja škoda ogromna. »Žita so zrela in zato zelo občutljiva za izpadanje semen in polego. Edini pravi ukrep sedaj je, da se čim prej, ko se žita osušijo, pristopi k žetvi, saj so klasi po toči delno odprti in zato zrna še hitreje izpadejo,« poziva Ferenčak.
Druga kultura, ki je v Pomurju najbolj razširjena, je koruza, ki je trenutno v fazi oprašitve. Po besedah strokovnjaka gre za najbolj občutljivo fazo v rastni sezoni. »Če se pojavi motnja, imamo jeseni stebla brez storžev.« V večjem delu prizadetih površin se je koruza nagnila, na nekaterih njivah so se stebla prav prelomila.
Posebej na udaru so letos še oljne buče. Spomladi so bile težave z vznikom, skoraj polovica površin je bila nato ponovno posejana. »Buče, ki so vznikle v prvem roku setve, imajo danes že oblikovane plodove v velikosti žoge, buče, ki so bile sejane drugič, pa so sedaj v fazi cvetenja ter plodov v velikosti teniške žogice. Posevke, kjer listna masa ni povsem uničena in so plodovi že dokaj razviti, je smiselno tretirati s pripravki na osnovi aminokislin, alg ali biostimulatorjev, da se pospeši regeneracija. Na posevkih buč, ki so bili ponovno sejani in je sedaj listna masa povsem uničena, pa ne moremo pričakovati pridelka, saj bo premalo časa za dozorevanje,« še pravi Boštjan Ferenčak.
Neurje ni prizaneslo niti vinogradom. Med najbolj prizadetimi območji sta radgonski in apaški konec, na večini trsov so ostale le mladike, toča pa je močno obtolkla grozde in listje. »V grobem lahko rečemo, da je škoda v teh predelih 70- do 100-odstotna. Pridelka, ki je ostal, bo malo, letina pa bo tako letos izredno slaba in nekakovostna,« razlaga Janja Posl Korošec iz Kmetijske svetovalne službe Gornja Radgona. Posledice neurja bodo najverjetneje vidne še prihodnji dve leti, saj bo vinska trta manj odporna in zato bolj dovzetna za različne bolezni. »Poleg zlate trsne rumenice, ki pesti vinogradnike na tem območju, jih je zdaj prizadelo še neurje. Rečemo lahko, da je letošnji pridelek večinoma uničen.«
V Radgonskih goricah je, kot ocenjuje Posl Koroščeva, okrog 500 hektarjev vinogradov, od tega je bilo 150 hektarjev uničenih. »Kako to škodo povrniti, je težko napovedati, saj so tudi kooperanti, ki sodelujejo z vinogradniki s tega območja, na istem. Primanjkljaj bo ogromen, zato upamo, da bo imelo pristojno ministrstvo posluh tudi za vinogradnike. Če tega ne bo, je vprašanje, kako bodo ti vinorodni hribčki videti čez deset ali dvajset let,« je še rekla Posl Koroščeva.