Pred svetovnim dnem spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni, ki ga obeležujemo 2. avgusta, je v Pokrajinskem arhivu Maribor, Enoti za Prekmurje, potekala spominska slovesnost. 2. avgusta letos bo minilo 80 let, odkar so nacisti uničili t. i. Zigeunerlager, romski del uničevalnega taborišča Auschwitz-Birkenau, in ob tem brezsrčno pobili še zadnje živeče tamkajšnje taboriščnike. V eni sami noči je bilo ubitih skoraj 4000 Romov in Sintov, žrtve so bile večinoma ženske, otroci in starejši.
Zbrane sta v uvodu slovesnosti nagovorila Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, in Marjan Šiftar, predsednik Uprave dr. Šiftarjeve Fundacije. Zadnji je v svojem nagovoru poudaril, da so takšni dogodki »še kako aktualna priložnost za naš kolektivni premislek, za krepitev potrebne kolektivne zavesti in odgovornosti in premišljena dejanja za urejanja medsebojnih odnosov in skupnega življenja« ter da je pri romski problematiki dosledno treba spoštovati načelo nič o Romih brez Romov. Jožek Horvat Muc se je na drugi strani dotaknil zahtev nekaterih političnih vodij v Sloveniji po sankcioniranju Romov, ki so bile aktualne pred nekaj meseci. »Pri takšnih pojavih kot tudi zaradi porasta antiromizma so pozivi romske skupnosti lokalnim in državnim oblastem po sistemskih rešitvah romske problematike ter odpravi revščine, diskriminacije in sovražnega govora več kot upravičeni.«
Slavnostni govornik na dogodku je bil Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Kot je dejal, moramo kot družba narediti vse, da »se zgodovina v najgrši obliki ne ponovi in ohranjanje spomina je del potrebnih korakov, žal pa ni zadosten. Če bi bil, potem danes ne bi bili pred vprašanjem, kaj počnemo narobe, da vsak dan zaradi vojne umre več tisoč ljudi«. V govoru je izpostavil tudi prvega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, ki je bil na slovesnosti tudi prisoten, in mu čestital za to, da se je kot javna oseba prvi izpostavil in pozval k miru. Svoj govor je sklenil z besedami, da ni sprejemljivo, da v Sloveniji gledamo na romsko skupnost kot na problem. »V Prekmurju je na srečo stanje drugačno, vendar to ne pomeni, da je vse tako, kot mora biti, saj se problemi še vedno pojavljajo. Pametna skupnost pa je tista, ki ko pride do težave, težavo tudi reši. To je razlog, da smo se v Prekmurju naučili strpno živeti in sobivati.«
Sledili so še govori povabljenih gostov. Spregovoril je Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB, Vera Klopčič, pravnica in raziskovalka, Jožek Horvat Muc je predstavil še nekaj podatkov o genocidu nad prekmurskimi Romi, zgodovinski antropolog Marjan Toš pa se je dotaknil skupnosti Sintov.