Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je spomnila, da gre za tretjo resolucijo za jezikovno politiko od osamosvojitve Slovenije. Snovati so jo začeli že v letu 2017, januarja letos je šla v medresorsko usklajevanje, v marcu pa je predlog potrdila vlada. Po njenih besedah gre za pomemben strateški dokument, "ki tako stroki kot politiki zagotavlja trdno podlago za premišljeno in sistematično usmerjanje jezikovne situacije v družbi". Spomnila je, da je na resolucijo vezana tudi izpeljava določenih razpisov. Najpomembnejši cilj, ki mu bo sledila resolucija pa je po besedah državne sekretarke "zagotovitev kakovostnega jezikovnega življenja za vse". Na področju jezikovne opremljenosti je resolucija prepoznavala izzive, ki zahtevajo hitro in učinkovito ukrepanje. Ti so zajemali tako izzive glede jezikovnega opisa in predpisa kot glede jezikovno-tehnoloških orodij in virov. Državna sekretarka je spomnila, da resolucija prihaja v času pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU, skrb za ugled, vidnost in promocijo slovenščine pa bodo pomembni cilji tudi v času predsedovanja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Predsednica odbora DZ za kulturo Violeta Tomić (Levica) je spomnila, da so že na odboru v začetku maja izrazili podporo predlogu resolucije, "ki ustrezno ureja vrsto vprašanj in se osredotoča na področje jezikovnega izobraževanja, ustrezno naslavlja uporabnike slovenskega znakovnega jezika in osebe s posebnimi potrebami, sredstva za ohranjanje jezika pa se glede na prejšnjo resolucijo povečujejo". Kot so navedli med razpravo, gre za povišanje s 23 milijonov evrov na 44 milijonov evrov. Prav tako resolucija zaobjema več ukrepov za bralno kulturo in pismenost, spodbuja razvoj sporazumevalne zmožnosti in pozitivnega jezika ter spodbuja digitalizacijo in jezikovno infrastrukturo.
Po besedah Violete Tomić pa je velika pozornost namenjena tehnologijam, ki omogočajo dostopnost do informacij za slepe in slabovidne. Poudarek je bil tudi na tem, da je slovenščina temelj našega naroda in ga moramo zato v času globalizacije in digitalizacije še bolj negovati. O omenjenih prednostih so spregovorili tudi v okviru predstavitev stališč poslanskih skupin, vse poslanske skupine pa so izrekle podporo resoluciji.
Sofinanciranje projektov za ohranjanje prekmurščine
So pa v opoziciji spomnili, da so na seji odbora sprejeli dopolnila koalicijskih poslanskih skupin, zavrnili pa vsa opozicijska, vključno s predlogom Dejana Židana (SD), da se v resoluciji poudari pomen prekmurščine. Tako so opozicijske SD, Levica in SAB na to temo tudi v torek k resoluciji predlagale dve dopolnili. Židan je pojasnil, da sta dopolnili usmerjeni v sofinanciranje projektov, ki omogočajo ohranjanje, razvoj in promocijo prekmurščine kot nekdanjega slovenskega knjižnega jezika in sedanjega nadnarečnega, pokrajinskega jezika, ki je del slovenske nesnovne kulturne dediščine. Spomnil je, da je na pristojnem odboru pomembno podporo prekmurščini v resoluciji izrazil tudi predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič.
Državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc pa je glede tega pojasnila, da je ministrstvo prekmurščini dalo pomemben poklon z vpisom v register nesnovne dediščine, po drugi strani pa poudarila, da aktualna resolucija evidentira današnje stanje na področju slovenskega jezika in predlaga ukrepe in cilje za razvoj, ki izhaja iz trenutnega stanja. Dodala je, da ima trenutno prekmurščina status enega od slovenskih narečij in vprašala, kaj bi porekli pripadniki ostalih narečnih skupin, če bi v resoluciji izpostavili zgolj prekmurščino. Na glasovanju so poslanci na koncu večinsko podprli obe vloženi dopolnili, prvega s 47 glasovi za in 37 proti, drugega pa s 46 glasovi za in 38 proti.