Leto 2023 je v Pomurju ponudilo pestro paleto dogajanja na področju kulture. Na področju likovne umetnosti velja posebej omeniti razstavo v okviru cikla Velikani svetovne likovne umetnosti v Lendavi, razstavo del Andyja Warhola, enega najpomembnejših ustvarjalcev v ZDA po vojni, ki je s svojimi likovnimi deli zaslovel po vsem svetu in velja za enega od ustanoviteljev umetnostnega gibanja popart. Izjemnost razstave v Lendavi je bila tudi ta, da so hkrati na ogled postavili še dela njegove matere Julije in njegove osebne predmete.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Odbojka: Pucončanke v gosteh premagale Prevaljčanke
V 9. krogu prve B-lige za odbojkarice je Murexin Puconci v gosteh premagal Prevalje, končni izid je bil 0 : 3.
V Galeriji Murska Sobota je razstavljala ena najvidnejših slovenskih kipark Dragica Čadež, tudi prejemnica nagrade Prešernovega sklada, ki je na ogled postavila dela iz petih desetletij ustvarjanja. V sodelovanju z ljubljansko galerijo Antikvitete Novak so pripravili razstavo del Janeza Bernika, ki jo je kustos Robert Inhof opisal kot pomemben mejnik, saj so bila dela umetnika v takšnem obsegu nazadnje razstavljena na veliki razstavi leta 2005, istočasno so bila na ogled tudi dela Endreja Gönterja iz cikla Terra Pannon. Ogledati si je bilo mogoče tudi razstavo del slikarja in grafika Lojzeta Logarja z naslovom Črne slike in Davidovi vrtovi, še do 10. oziroma 12. januarja pa si lahko ogledate razstavo barvnih lesorezov pomurskega akademika Štefana Galiča in slik Bakosa Tamasa, samouka iz Madžarske, ki na delih upodablja svoje življenje na budimpeških ulicah, kot ga je doživel kot brezdomec.
V preteklem letu so bili aktivni tudi na drugi strani Mure. Spremljali smo dogodke likovnikov iz Likovnega društva Gornja Radgona, ki je lani zaznamovalo tudi srebrni jubilej delovanja, Art klub 7 se je poleti preselil v nove prostore, omeniti pa velja tudi prvo izpeljano dražbo umetniških del v Gornji Radgoni, izkupiček katere so namenili za obdarovanje otrok iz socialno šibkejših družin. V Ljutomeru so poleti postali bogatejši za novo galerijo, natančneje Miro Persolja Art Gallery, ki jo je odprl in jo vodi umetnik Miroslav Persolja.
Naši umetniki so bili aktivni tudi zunaj Pomurja, med drugim je po nekajletnem premoru v Mariboru razstavljal likovni pedagog Matej Gider, na Dunaju pa si je bilo moč ogledati dela akademskega slikarja Mirka Rajnarja.
Mednarodna sodelovanja
V letu 2023 se je zvrstilo tudi kar nekaj zanimivih in kakovostnih festivalov in projektov. Ponovno je z izbrano rdečo nitjo in videnim navdušil festival urbane kulture CestArt, ki so ga izvedli že četrtič. Umetniška dela, svetlobne instalacije in predstave na temo prehoda so za nekaj dni oživili izložbe nekdanjih trgovin in druge prazne prostore po Gornji Radgoni, festival pa je segel tudi na avstrijsko stran, v Potrno. Tam so avgusta gostili tudi dogodke in razstavo v okviru festivala Hochsommer (Visoko poletje), ki je na slovenski strani segel do grada Grad. Tam so svoja dela razstavljali številni domači in tuji ustvarjalci, osrednja tema razstave pa je bilo človekovo ravnanje z informacijami o podnebnih spremembah, ki (delno) tudi razdvajajo družbo.
Na Petanjcih so v Vrtu spominov in tovarištva v minulem letu imeli čast gostiti prvi dogodek v okviru 27. Dnevov poezije in vina, v ospredju katerih je bila češka poezija, Petanjce pa je s tem namenom obiskal češki pesnik Ondrej Lipar. Murska Sobota je konec poletja gostila že 18. festival sodobnega plesa Fronta, katerega rdeča nit je bila tokrat dvojina. V programu so prevladovali dueti in zato tudi teme, ki se dotikajo predvsem intime. Izpostaviti velja še mladinski mednarodni gledališko-plesni projekt Jugendkultursommer Ingolstadt, v katerem je sodelovalo 80 mladih iz šestih držav, tudi sedem dijakov Gimnazije Murska Sobota ter Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota. V okviru projekta so se udeleženci s plesno predstavo pod taktirko režiserja Davida Williamsa predstavili tudi občinstvu v Murski Soboti.
Nova zbirka in darilo narave
Februarja so v prostorih Evangeličanskega centra v Murski Soboti s predstavitvijo zbornika zaokrožili praznovanje 500. obletnice rojstva Adama Bohoriča. Novi pogledi na Bohoriča, kakor je naslov zbornika, so prinesli številna nova odkritja, med drugim so znani natančnejši letnica rojstva, smrti in izvor Bohoričevega priimka. Septembra so na Cankovi gostili del simpozija ob 100. obletnici smrti jezikoslovca, slovaropisca in prevajalca Maksa Pleteršnika, ob tem je bila prvič predstavljena nova zbirka Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja oziroma prva v seriji knjig So z nami, smo z njimi, tj. Izročilo Števana Küzmiča, Janoša Kardoša in Franka Bükviča ter Romanje za knjigo ob obletnicah rojstva oz. smrti omenjenih.
Tudi poezije ni manjkalo v preteklem letu. Judit Zagorec Csuka in Olga Paušič sta se lotili prevajanja pesmi Sandorja Petöfija, največjega in največkrat prevajanega madžarskega pesnika, katerega ideje so aktualne še danes. Izšle so v zbirki Na Dravi, kar je tudi naslov edine pesmi, ki jo je Petöfi napisal v času služenja vojaškega roka v Sloveniji.
Ob kopici dogajanja velja omeniti še prenovo stalne razstave v Pomurskem muzeju Murska Sobota, ki so jo narekovala nova arheološka odkritja, pridobitev novih muzealij, predvsem pa so želeli skozi muzejske zbirke predstaviti vsebine, ki do sedaj niso bile na ogled, in obstoječim zbirkam dati neko drugo vsebino.
Kultura je preteklo leto ponudila veliko na vseh koncih in krajih Pomurja, gledano v merskih enotah pa je bilo največje »darilo« kulture v najširšem smislu od narave, to je več kot enajst metrov dolg deblak iz reke Mure.
Obletnice
Minulo leto je zaznamovalo tudi kar nekaj obletnic. Poleg že omenjene 25-letnice Likovnega društva Gornja Radgona so jubilej slavili tudi pri murskosoboškem Likosu, kar 60 let delovanja, Lutkovno društvo Pupilla iz Lendave je proslavilo 30 let delovanja, 25 let je slavila tudi knjižna zbirka Med Muro in Rabo. V okviru mednarodnega folklornega festivala v Beltincih so zaznamovali stoletnico tamburaške skupine pri KUD Beltinci, ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik.
