Priznati je treba, da tako pestrega leta, kot je bilo na političnem prizorišču leto 2022, še nismo doživeli. Ne le da smo se rekordnih petkrat odpravili na volišča oziroma v občinah, kjer je potekal drugi krog županskih volitev, celo šestkrat, ampak je bilo tudi preostalo dogajanje vse prej kot mirno. Leto so najbolj zaznamovale aprilske državnozborske volitve, na katerih je stranka Gibanje Svoboda (Svoboda), ki jo je kot Stranko zelenih dejanj pravzaprav ustanovil Jure Leben leta 2021, pod vodstvom Roberta Goloba močno zmagala in v državnem zboru dobila 41 poslancev. Golob, ki se je v politiko podal, ko je prejšnja vlada poskrbela, da ni dobil novega mandata na čelu Gen-i, največjega domačega trgovca z električno energijo, je po rekordni zmagi na volitvah ekspresno sestavil vlado s Socialnimi demokrati (SD) in Levico ter postal premier.
Golobovo vlado sestavljata tudi dva »naša« ministra, kmetijska ministrica Irena Šinko in kohezijski minister Aleksander Jevšek. Tudi v državnem zboru je zastopanost regije opazna, saj je Klub pomurskih poslancev sestavljen iz kar sedmih poslancev. Javnost in volilno telo, ki je Golobu izkazalo veliko zaupanje, imata povsem razumljivo že od vsega začetka velika pričakovanja zaradi obljubljenih sprememb in normalizacije, ki jo je obljubljal Golob po dveh letih vlade Janeza Janše v obdobju pandemije koronavirusa.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Po prvih šestih mesecih je ocena dela temperamentnega Primorca, ki bo 23. januarja dopolnil 56 let, nehvaležna naloga, ampak za refleksijo potrebna. Vlada je že v uvodu, tako kot praktično vsaka doslej, dvigovala obrvi pri nekaterih s kadrovskimi potezami, ki so bile v nasprotju z napovedmi o zasledovanju meritokracije. Res pa je, da jo je že ob začetku z vsemi topovi, ki jih premore parlamentarna demokracija, napadla vodilna opozicijska, do volitev vladajoča Slovenska demokratska stranka. Druga opozicijska stranka, Nova Slovenija (NSi), je veliko bolj nežna in zdi se, da je za Svobodo tudi morebiten izhod v sili, ravno tako bodo potrebni glasovi krščanskih demokratov pri napovedanih spremembah slovenske ustave. Nekakšen neuraden pakt med strankama dokazuje dejstvo, da se kadri NSi praviloma izognejo rezom Golobove vlade. Nazadnje je to postalo očitno, ko je na čelu Darsa ostal Valentin Hajdinjak, nekdanji podpredsednik NSi. S tem je svoje mesto direktorja področja vzdrževanja na Darsu ohranil še en član NSi, Damijan Jaklin, ki je tudi župan velikopolanske občine.
Ambiciozno, kot še nobena doslej
Golob, ki je za zdaj uspešno konsolidiral levo sredino s pripojitvijo Liste Marjana Šarca in Stranke Alenke Bratušek, se je v prvih šestih mesecih vladanja poleg s kadrovanjem ukvarjal tudi z reševanjem prehranske in energetske draginje, z brzdanjem visoke inflacije in s spremembami (odpravo) nekaterih potez in zakonov predhodnika. Razen velike zmage na referendumskem trojčku za tri vladne zakone bi težko rekli, da je vlada na drugih področjih, vsaj za zdaj, dosegla vidnejše uspehe. Inflacija je vztrajala na visoki ravni, pri prehrani si bomo najbolj zapomnili z vidika učinkovitosti vprašljivo spremljanje košarice živil in neuspeli državni nakup slovenske pšenice, pri blaženju posledic energetske draginje pa ostajajo najbolj kritični v gospodarstvu, ki je ob izteku leta 2022 dobilo 1,2 milijarde evrov težak paket pomoči in kapico na ceno električne energije. Konec leta je vlado zaznamovala tudi prva politična afera, ko je zaradi domnevnih pritiskov politike na policijo odstopila notranja ministrica Tatjana Bobnar, v javnost pa so pricurljale informacije, da poteka zoper Gen-i in Goloba predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Ne glede na navedeno javnomnenjske raziskave vladi vseskozi namenjajo pozitivne ocene, kar očitno pomeni, da je prebivalstvo z njenim delom pretežno zadovoljno.
Največji preizkusi čakajo Golobovo vlado v letošnjem letu, ko ambiciozno, kot ni še nobena doslej, napoveduje obsežne strukturne reforme na domala vseh področjih, kjer so te nujne. Od zdravstva, pokojnin, davčnega sistema do kulture, izobraževanja in sodstva. Ob nestabilnih zunanjepolitičnih okoliščinah, ki jih zaznamuje še zmeraj trajajoča vojna v Ukrajini, in ohlajanju gospodarske aktivnosti v Evropski uniji, na Kitajskem in v Združenih državah Amerike, torej treh največjih svetovnih gospodarstvih, bodo pritiski ob že tako visokih pričakovanjih veliki. Želje in pričakovanja gojimo tudi v Pomurju, in to ne samo zato, ker imamo dva pomurska ministra in kar pet poslancev iz vrst vladajoče koalicije. Golob je kot predsednik vlade namreč že lanskega avgusta obiskal regijo in ob tem kot enega izmed večjih neizkoriščenih potencialov navedel geotermijo, o kateri se brez večjega napredka pogovarjamo že leta in leta. Glede na dokaj očitno poudarjanje energetike, kjer je »doma« predsednik vlade, bi geotermija kot obnovljivi vir energije morala biti deležna večje pozornosti. Po rekonstrukciji, ki naj bi se zgodila že v prvem mesecu novega leta, bo vlada le lahko začela delovati v takšni obliki, kot si je želela, zato izgovorov več ne bo smelo biti. V novem letu tako od vladajoče koalicije javnost pričakuje dejanske in otipljive rezultate, saj ljudje od floskul o normalizaciji države po zamenjavi Janeza Janše dolgo ne bodo mogli živeti, se razvijati in ustvarjati. Že zaradi prepričljive in udobne večine, s katero vlada Golob, so pričakovanja povsem utemeljena.
Lani smo izvolili tudi naslednico Boruta Pahorja in župane ter svetnike 212 slovenskih občin. Rezultat Svobode na državnozborskih volitvah se ni docela preslikal na preostale volitve v minulem supervolilnem letu. Predsedniške volitve je Milan Brglez, skupni kandidat Svobode in SD, izgubil že v prvem krogu, nova predsednica države pa je postala Nataša Pirc Musar, ki so jo sicer v drugem krogu podprle tudi koalicijske stranke. Na lokalni ravni lahko župane, ki prihajajo iz vrst Svobode, preštejemo na prste ene roke, res pa je, da je vladajoči stranki uspelo postati pomemben lokalni akter z uspešno infiltracijo v občinske in mestne svete tudi v pomurskih občinah.
Političnih top 5 v Pomurju
Eno izmed največjih presenečenj državnozborskih volitev je bila neizvolitev Dejana Židana, dolgoletnega poslanca, dvakratnega kmetijskega ministra, nekdanjega predsednika državnega zbora in Socialnih demokratov (SD). Njegovo uvrstitev v hram demokracije je preprečil strankarski kolega in novinec Damijan Zrim, ki mu je preboj presenetljivo uspel na tradicionalno konservativnejšem Goričkem. Tolažilna nagrada za visokega pomurskega politika je bil položaj državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu, ki ga vodi njegov strankarski kolega Matjaž Han.
Ne povsem nepričakovan je bil odhod soboškega župana Aleksandra Jevška v vlado, saj 61-letni Korošec ambicij po višjih političnih funkcijah nikoli ni skrival. Po dveh nepopolnih mandatih na čelu soboške občine, ki je v njegovem času postala znana kot »rdeča trdnjava«, je Jevšek župansko pisarno zamenjal za stolček kohezijskega ministra. Resor notranjega ministrstva, ki bi mu bil zaradi izkušenj in stroke veliko bolj pisan na kožo, je bil pač rezerviran za najmočnejšo koalicijsko stranko. Jevška čaka v letu 2023 najprej ponovno zaslišanje pred poslanci, saj bo končno postal minister za regionalni razvoj in kohezijo, nato pa bo igral pomembno vlogo pri rezanju 3,2 milijarde evrov težke kohezijske pogače.Sašo Bizjak/VečerZmagovalec lokalnih volitev v Murski Soboti je po svoje tudi Aleksander Jevšek, ki se mu je obrestovalo tveganje s politično neizkušenim Damjanom Anželjem. Foto Sašo Bizjak/Večer
Prehajanje med funkcijami v slovenski politiki ni nič neobičajnega, kar dokazuje primer lendavskega župana Janeza Magyarja. Najprej je predčasno končal županski mandat, saj je bil aprila na listi Slovenske demokratske stranke (SDS) izvoljen v državni zbor, toda hitro je spoznal realno (ne)moč opozicijskega poslanca in se novembra vnovič podal v županski boj. Po dveh krogih ga je z zmago nad svojim podžupanom Ivanom Koncutom dobil in glas regije v Ljubljani nekoliko okrnil, saj ga bo v državnem zboru zamenjal Andrej Kosi iz Ormoža.
Županski dvoboj, ki je v regiji požel največ pozornosti, se je bil v soboški občini, kjer se je na županski stolček uspelo zavihteti doslej politično neznanemu Damjanu Anželju. Izbranec Aleksandra Jevška je v drugem krogu suvereno premagal dolgoletnega mestnega svetnika Andreja Mešiča iz vrst SDS, že v prvem krogu pa je izpadel direktor murskosoboškega BTC Mitja Horvat, na katerega so stavili v Gibanju Svoboda (Svoboda). Horvatova Svoboda pa v mestnem svetu vseeno kot enakovredna politična sila tvori koalicijo s SD, zato so časi vladanja v regijskem središču brez potrebe po sprejemanju kompromisov postali preteklost.
Na veliko manj medijsko odmevnih volitvah je Prekmurje dobilo prvo državno svetnico. Predstavnica lokalnih interesov za 19 prekmurskih občin je namreč postala Jasmina Opec Vöröš, nekdanja poslanka in soboška podžupanja. Njena zmaga je pomenljiva, ker je suvereno premagala dva prekaljena politična mačka – dosedanjega državnega svetnika Marjana Maučca in dobrovniškega župana Marjana Kardinarja. Kljub namigovanjem se nato za mesto predsednice državnega sveta ni potegovala, toda vseeno bo zanimivo videti, kakšna bo njega vloga v tem za mnoge nezaželenem drugem domu slovenskega parlamenta, ki ga bodo morda v naslednjih letih doletele ustavne spremembe.Rok ŠavelNa veliko manj medijsko odmevnih volitvah je Prekmurje dobilo prvo državno svetnico. Predstavnica lokalnih interesov za 19 prekmurskih občin je namreč postala Jasmina Opec Vöroš, nekdanja poslanka in soboška podžupanja. Foto Rok Šavel
