Nataša Zakojč je z družino pred nekaj leti v Žižkih zasadila nasad sivke. »Imeli smo 25 arov veliko njivo in ker sem v prejšnji službi spoznala blagodejne učinke te rastline, smo se odločili, da jo zasadimo. Spomnim se tudi, da je sina enkrat pičila osa in navadno je po piku dobil oteklino, jaz pa sem mu takrat gor dala nekaj kapljic eteričnega olja sivke in reakcije ni bilo,« pripoveduje o navdušenju nad rastlino. Projekt so začeli v sklopu društva in socialnega podjetja Integra, sedaj pa gre za družinsko dejavnost. Kot pove, moški del družine kosi in vzdržuje nasad, sama pa izdeluje naravno kozmetiko. Znanje o značilnostih, lastnostih in učinkih rastline je nadgradila s pomočjo strokovne literature in poskusila z izdelavo mil, eteričnega olja in drugih izdelkov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
V nasadu so najprej zasadili hibridno sivko, ki jo lahko s potaknjenci hitro namnožijo, pozneje pa v bližini Zagreba pri certificiranem proizvajalcu kupili še sadike prave sivke. Na polju je sedaj zasajenih okoli tisoč rastlin, približno polovica vsake. Ob primernem času sivko požanjejo, nato sledi destilacija, s katero pridobivajo hidrolat in eterično olje, nekaj šopov tudi posušijo. V lanski sezoni so iz nasada opojne sivke, ki privablja precej obiskovalcev, pridobili pet litrov eteričnega olja. »Eterično olje pridobivamo tako iz prave kot hibridne sivke. Olje hibridne poživlja, ima močan in zeliščni vonj, pri pravi sivki pa je obratno, vonj je nežen in sladkast, olje pa je namenjeno pomirjanju,« je razložila razliko. Olje hibridne sivke je uporabno tudi za odganjanje mrčesa, za osvežitev prostora, starejši ga lahko uporabljajo za blaženje kašlja, za otroke in za kulinariko pa sogovornica priporoča pravo sivko. Zakojčevi so v teh dneh prejeli ekološki certifikat.
Sogovornica je znana tudi po milih. Paradna konja, kot pravi, sta tisti, ki ju je poimenovala oaza sivke in gibanica. »Pri oazi sivke uporabljam eterično olje naše sivke, dodana je tropska verbena za priokus citrusov, milo gibanica, ki po videzu spominja na prekmursko gibanico, pa vsebuje eterična olja cimeta, klinčkov in pomaranče, dodana sta tudi aktivno črno oglje in rumena glina, ki pomagata pri razstrupljanju telesa in odpravi kožnih nevšečnosti,« je povedala. Pri ustvarjanju mil teži k temu, da so turistično zanimiva. Tako boste v ponudbi našli še tematsko izdelana mila, primerna kot darila za poroke, birme, rojstne dneve in podobno. Izdeluje še kopalne soli, balzame in različne darilne pakete. Vse, kar ponudba zajema, najdete pod imenom Fajn naravna kozmetika. »Vedno so vsi govorili, kako so izdelki 'fajn', tudi v angleščini ima ime dober prizvok in pozneje smo ugotovili še, da vsebuje naše inicialke,« je dodala Zakojčeva iz Črenšovec.
Pri ustvarjanju kozmetičnih izdelkov, ki so večinoma narejeni na bazi sivke, stremi k temu, da so unikatni in zanimivi čim širši ciljni skupini. »Izhajam tudi iz sebe, torej če bi nekomu nesla darilo, da bo to nekaj uporabnega in ne nekaj, kar stoji na polici in se na njem nabira prah.« Kozmetiko lahko najdete v nekaterih butičnih trgovinicah v Pomurju in v drugih regijah, na prodaj pa je v okolju prijazni embalaži. »Mila so kot vino, dlje stojijo, boljša so, pravijo,« poudari Nataša Zakojč in v smehu pove še, da se je že zgodilo, da je milo v obliki gibanice kdo zamenjal za pravo sladico in jo nameraval pojesti.
Kmalu nova knjiga
Sogovornica je tudi avtorica knjige z naslovom Pravljica o prekmurski sivki, ki govori o tem, da deček Jakob nestrpno pričakuje, da bo sivka zacvetela, a se to ne zgodi. Ilustracije so prispevale učenke Osnovne šole Franceta Prešerna Črenšovci in Valerija Ščernjavič, pravljica pa je nastala v sklopu Lokalne akcijske skupine Pri dobrih ljudeh. Je tudi posneta in na ogled na platformi Youtube. Prva knjiga bo predvidoma jeseni dobila nadaljevanje, saj je Zakojčeva ustvarila še Pravljico o štrku Belku. »Poudarek bo na štorkljah kot simbolu Prekmurja, značilnostih regije, zgodba bo govorila tudi o ogroženosti štorkelj in onesnaževanju. Moja želja je, da z njo otroke tudi kaj naučim.«
