Kot so nedavno opozorili pridelovalci žit, so predvidene odkupne cene pšenice spet nižje od stroškov pridelave, kar bi lahko vodilo v vnovično izgubo. Če država ne bo posredovala s finančno pomočjo, bodo verjetno številne kmetije, ki bi v dveh letih zapored utrpele izgubo okoli 500 evrov na hektar, razmislile, ali je sploh še smiselno vztrajati pri pridelavi pšenice, so dodali.
Člani sveta za kmetijstvo, posvetovalnega telesa ministrice, so sicer drugim razpravljali o politiki upravljanja državnih zemljišč ter dolgoročni strategiji kmetijstva in živilstva za novo strateško obdobje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Kot so sporočili z ministrstva, so se osredotočili predvsem na upravljanje zakupov državnih kmetijskih zemljišč. "Iz razprave je bilo razvidno, da je treba postaviti jasne cilje, opraviti celovito razpravo do morebitno predlaganih sprememb na tem področju ter pri tem temeljiti na kakovostnih analizah in podatkih," so zapisali.
Ministrica Čalušić je po njihovih navedbah poudarila, da bi moral biti skupni cilj upravljanje državnih zemljišč v smeri zagotavljanja čim večjega deleža lokalne hrane za oskrbo javnih zavodov v Sloveniji. Pri tem so po njenih besedah pomembne tako družinske kmetije kot tudi kmetijska podjetja ter pridelava in predelava.
Glede dolgoročne strategije kmetijstva in živilstva so člani danes izpostavili pomen določitve ciljev po posameznih kmetijskih sektorjih na podlagi kakovostnih analiz, seznanili pa so se tudi s problematiko sporočanja škode v sadjarstvu v lanskem letu.