Policija in vojska sta imeli polne roke dela z varovanjem južne meje, saj število nezakonitih prehodov meje narašča. Julija so jih našteli 1740, kar je največ po množičnih migracijah v letu 2016. Domačini in del politike so do vlade kritični, češ da je pri svojih ukrepih neučinkovita, vlada pa odgovarja, da zadeve obvladuje. Dodatno je strasti razgrela majska ugrabitev starejšega Belokranjca, katere so obtoženi nezakoniti prebežniki. Vlada se je odzvala s postavitvijo dodatne ograje, vpoklicem pomožnih policistov in krepitvijo vojske ob meji.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Nadzor na slovensko-avstrijski meji kljub temu ostaja vsaj še do novembra. Težavnejši položaj je na meji z Italijo, kjer beležijo povečan pretok migrantov, zaradi česar so v Rimu začeli groziti s postavitvijo ograje. Od 1. julija skušajo reševati z mešanimi patruljami policistov obeh držav, vendar Italija opozarja, da možnost postavitve ograje še ni izključena. Avstrija je Sloveniji do konca julija vrnila 53, Italija pa 184 nezakonitih migrantov.
Tudi zunanja politika v primežu migracij
Vlada se je z vprašanjem nezakonitih migracij kmalu soočila tudi na zunanjepolitičnem področju. Ker je vlada pristopila k t. i. marakeški deklaraciji oz. dogovoru Združenih narodov o migracijah, se je soočila z velikim odporom opozicije, češ da bo s tem pristala na izenačitev zakonitih in nezakonitih migracij. Predlagali so celo razpis referenduma o tem, kar pa je DZ zavrnil.
Zunanja politika je bila sicer kot že prejšnja leta obremenjena z odnosi s Hrvaško, ki so praktično zamrznjeni. Stekel je postopek slovenske tožbe pred Sodiščem EU zaradi hrvaškega nespoštovanja evropskega pravnega reda v povezavi z nespoštovanjem z arbitražo določene meje. Zaenkrat je postopek v fazi ugotavljanja pristojnosti sodišča. Enako je tudi s slovensko tožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice zaradi terjatev nekdanje Ljubljanske banke. Vmes so javnost razburila tudi razkritja glede prisluškovanja v arbitražni aferi in prisluškovanje slovenskim novinarjem, zaradi česar je Šarec 9. aprila sklical prvo sejo sveta za nacionalno varnost.
Vlada se je na zunanjepolitičnem področju ukvarjala tudi s pripravami na možnost brexita brez dogovora, poskusi zgodovinskega revizionizma zdaj že bivšega predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija, pa tudi s krizo v Venezueli in "prepoznavanjem" Juana Guaidoja kot začasnega predsednika te države. Zunanji minister Miro Cerar je začel bolj gladiti odnose z ZDA, ki jih je decembra obiskal obiskal kot prvi vodja diplomacije po juliju 2010. V jubilejnem letu 15-letnice vstopa v EU in Nato je vlada napovedala povečanje obrambnih izdatkov, ki pa vseeno do ciljnega leta 2024 še vedno ne bodo dosegli dogovorjenih dveh odstotkov BDP.
Na vrh policije in vojske prvič ženski
Za eno prvih odmevnih kadrovskih menjav vlade Marjana Šarca je poskrbel notranji minister Boštjan Poklukar. Tatjana Bobnar je vodenje policije prevzela že manj kot mesec dni po zaprisegi vlade, sprva kot v.d., kasneje s polnim mandatom, in to v času stavke. Stavkovni sporazum, ki je policistom prinesel boljši socialni in poklicni status, so podpisali konec leta 2018.
Novembra lani je vlada poskrbela še za eno menjavo - za novo načelnico Generalštaba Slovenske vojske (SV) je imenovala generalmajorko Alenko Ermenc. Imenovanje je poželo veliko odobravanja in je odmevalo tudi v svetu, a se je kmalu izkazalo, da je Ermenčeva s svojim pristopom očitno stopila na kakšen žulj. V javnost so prišle informacije o njenih domnevnih zdravstvenih težavah, zaradi širjenja le-teh je Ermenčeva razrešila tedanjega poveljnika poveljstva sil Miho Škerbinca. Ker je informacije o tem zbirala obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo, se je moral zaradi očitkov o njeni zlorabi pred poslanci zagovarjati obrambni minister Karl Erjavec. Interpelacijo je prestal, kadrovske menjave v vojski pa še vedno odmevajo.
Kljub odzivanju na aktualne težave je uspelo pristojnemu ministrstvu na področju obrambe oblikovati tudi strateški premislek. Belo knjigo o obrambi, ki pomeni smernice razvoja slovenskega obrambnega sistema, bodo predstavili jeseni.
Do najodmevnejših kadrovskih menjav kmalu po nastopu mandata
Poleg menjav na čelu policije in vojske je prišlo tudi do drugih kadrovskih menjav, najodmevnejše so bile takoj po nastopu mandata te vlade. Novo vodstvo je pričakovano dobila Sova, ki jo zdaj vodi Rajko Kozmelj. Menjalo se je tudi vodstvo uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Nezadovoljstvo nad delom Tomaža Rozmana je vodilo tudi v spremembe vodstva šolskega inšpektorata, ki ga zdaj vodi Simon Slokan. Vodenje Umarja je vlada po odhodu Boštjana Vasleta v Banko Slovenije zaupala Maji Bednaš, vodenje statističnega urada pa Bojanu Nastavu. Precej je odmevala že februarja napovedana in avgusta izvedena razrešitev direktorja direkcije za infrastrukturo Damirja Topolka, ki ga bo septembra kot v.d. direktorja nasledila Monika Pintar Mesarič. Agencijo za okolje kot v.d. generalne direktorice vodi Lilijana Kozlovič, sicer pa je že napovedana tudi menjava vodstva v zadnjem letu precej zaposlenega okoljskega inšpektorata.
Do sprememb prihaja tudi v državnih družbah in družbah, ki so pretežno v državni lasti, a je njihovo korporativno upravljanje uradno ločeno od politike. Tako sta vajeti v DUTB prevzela predsednik upravnega odbora Tomaž Besek in glavni izvršni direktor Matej Pirc, Lidijo Glavino pa je po sporazumnem odhodu s čela SDH najprej začasno zamenjal dotedanji prvi nadzornik Igor Kržan, z oktobrom pa bo poln mandat na čelu holdinga nastopil Gabrijel Škof. Nadzorni svet 2TDK je na čelo te projektne družbe imenoval Dušana Zorka, nadzorniki HSE so za generalnega direktorja imenovali Stojana Nikolića, po sporazumnem odhodu Rudolfa Skobeta pa je kmalu pričakovati tudi imenovanje novega predsednika uprave Telekoma Slovenije.
Predloga sprememb ustave glede imenovanja in mandata sodnikov še ni
Na področju pravosodja je vlado precej zaposlovalo reševanje kadrovske in prostorske stiske v zaporih. Slednji so namreč prezasedeni, primanjkuje pa tudi pravosodnih policistov. Kadrovski primanjkljaj skuša vlada reševati z novimi razpisi za zaposlitev pravosodnih policistov, hkrati pa nadaljuje s postopki za izgradnjo novega zapora, ki naj bi stal v Dobrunjah. Decembra 2018 je vlada po sporu s sindikatom (slednjemu naj bi botrovalo tudi domnevno neustrezno reševanje prostorske stiske v zaporih) razrešila direktorja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Jožeta Podržaja.
Julija je vlada v sprejem DZ poslala težko pričakovani predlog novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je osnova za delovanje Komisije za preprečevanje korupcije. A v slednji nad predlogom niso navdušeni, saj si želijo povsem nov zakon.
Vladna koalicija je med drugim v koalicijski pogodbi določila, da bo v enem letu po nastopu mandata predlagala začetek sprememb ustave, s katerimi bi določili triletno poizkusno dobo sodnikov in prenos imenovanja sodnikov z DZ na Sodni svet. Predlog sprememb do zdaj v DZ še ni bil poslan. Na ministrstvu so za STA povedali, da za omenjene spremembe trenutno pripravljajo izhodišča, ki bodo najprej predstavljena poslanskim skupinam.