Neprofitna stanovanja, ki so povečini v lasti občin ali stanovanjskega sklada, so namenjena socialno ogroženim, oziroma tistim, ki jim dohodek ne omogoča nakupa ali najema stanovanja po tržnih cenah. Vrednost točke za določanje neprofitne najemnine je predpisana z zakonom, ob tem je najemnikom po določenih pogojih omogočena še subvencija najemnine, tudi neprofitne, ki pa lahko znaša največ 85 odstotkov neprofitne najemnine.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Poslovni uspeh, za katerim stoji zahvala in spomin
Podjetja F Modern, Tadej Faršang, s. p., Tiskarna aiP Praprotnik, d. o. o. in Hipoing, hišna popravila in inženiring, d. o. o. danes pripravila dan odprtih vrat.
Kupec ali kupci občinskih stanovanj
No, radenska občina se je v skladu z načrtom ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki so ga skupaj s proračunom potrdili občinski svetniki, odločila, da bo občinska stanovanja prodala. Tako je lanskega maja zbirala ponudbe za prodajo 26 zasedenih občinskih stanovanj. Nove lastnike je našlo šest stanovanj, za 20 še neprodanih zasedenih neprofitnih stanovanj, pa je občina novembra ponovila vajo in organizirala javno dražbo. Prodajalo se je vseh 20 stanovanj skupaj, v kompletu, in sicer za znižano izklicno ceno dobrih 583 tisočakov. Obstoječi najemniki so imeli predkupno pravico, a je pričakovano ni nihče izkoristil, saj bi glede na pogoje javne dražbe moral en sam kupiti vseh 20 stanovanj. Občina je vseeno našla kupca, čeprav se zdaj kot lastniki predstavljajo različne osebe, kar kaže, da kljub izrecnemu pogoju kupec očitno vendarle ni bil en sam.
Višje najemnine in za določen čas
Ni pa to največja težava obstoječih najemnikov. Občina je že v samem postopku prodaje, po prodaji in tudi nedavno, obvestila, da se za najemnike v skladu s stanovanjskim zakonom najemni pogoji ne spremenijo. Neprofitna najemnina tako ostane v isti višini in za nedoločen čas, kakor veleva zakon. Še pred prodajo je tako občina z najemniki na podlagi novega točkovanja tudi podpisala nove najemne pogodbe. Stanovanjski zakon namreč veleva, da je najemodajalec dolžan vsakih pet let od najemnika zahtevati dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Temu se v preteklosti ni sledilo. Kaj pa je sledilo, ko občina naenkrat več ni bila lastnica stanovanj? Novi lastniki so obstoječim najemnikom v podpis predložili nove najemne pogodbe z višino najemnine, ki je višja tudi za več kot 75 odstotkov od predhodne in le za določen čas do konca leta. Najemniki, domnevno zavedeni in ponekod celo prisiljeni, so večinoma vsi najemne pogodbe z novim lastnikom tudi podpisali. Ti se zdaj čutijo oškodovane in s prstom kažejo na občino, ki pa se brani, da ni odgovorna za pogodbe, ki so jih podpisali z novim lastnikom. "V primeru, da se boste odločili za kakršnekoli tožbene zahtevke zoper Občino Radenci, bomo izpolnitev svojih dolžnosti do najemnikov dokazovali po pooblaščencu, kar lahko privede do precejšnjih stroškov, ki jih boste v primeru neuspešnega pravdanja primorani kriti sami," je občina v dopisu opozorila svoje bivše najemnike, ki razmišljajo, da bi pravico iskali na sodišču.
Radenski župan Roman Leljak je na zadnji seji občinskega sveta obljubil, da bo razprava o tej problematiki tekla na naslednji seji in prosil, da se o tem tokrat ne postavlja svetniških vprašanj, a svetnik Drago Kocbek ga je vseeno povprašal. "Kaj je storila občna, da do teh sprememb ne bi prišlo, kot je občina tem ljudem tudi zagotavljala?" je soočil Leljaka, ki pa je navedel podobno, kot je pisalo v dopisu. Torej, da so bili najemniki obveščeni o svojih pravicah, a da pa je seznanjen o nekaterih težavah. Pri tem je še navedel primer najemnika, ki je od novega lastnika, torej najemodajalca, celo zahteval, da se v najemno pogodbo zapiše višji znesek najemnine, saj bo dobil toliko subvencije, ki bo dogovorjeni znesek najemnine pokrila.
Bi Leljak potreboval sklep občinskega sveta?
Kockbek, ki je tudi predsednik radenske krajevne skupnosti (KS), je zaradi pereče problematike sklical še izredno sejo sveta KS, kjer so člani, kljub dilemi nekaterih, ali je to sploh v njihovi pristojnosti, razpravljali in pozvali nadzorni odbor radenske občine, da zadevo preveri. Bistveno vprašanje, katerega so med drugim načeli, je, ali je občina v kupoprodajno pogodbo vključila varovalko, ki nalaga novemu lastniku, da ne spreminja najemnih razmerij. V razpravi je Kocbek navedel tudi primer najemnice, ki je novo najemno pogodbo z novim lastnikom podpisala na način, da so "k njej prišli trije in ji dejali, da mora danes podpisati", nakar ji drugo niti ni preostalo. Takih primerov naj bi bilo več. Sporen pa naj bi bil tudi sam prodajni postopek, ki ga je vodila občina. Poleg znižane izklicne cene na javni dražbi za 20 stanovanj, do katere po predpisih ne bi smelo priti, je tu še vprašanje, ali bi moral župan pred izvedbo postopka pridobiti še sklep občinskega sveta. Po zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti so namreč pravni posli nad 500.000 evrov, kar je ta nedvomno bil, ki so sklenjeni brez predhodnega pisnega soglasja sveta samoupravne lokalne skupnosti, nični.
Zgodba okoli prodaje občinskih stanovanj tako še zdaleč ni končana, po besedah Kocbeka je zadeva bila prijavljena tudi na policijo. Leljak je med tem napovedal gradnjo 43 novih, neprofitnih stanovanj za najem, pri čemer bo občina vložila 750 tisoč evrov lastnih sredstev. Obregnil pa se je tudi nad nekatere najemnike, ki "skoraj vso življenje plačujejo najemnino manj kot 50 evrov, najdejo denar celo za odvetnike in se prikazujejo kot žrtve sistema, ko občina ni več lastnik stanovanj".