Zanimivo dogajanje je radgonska šola letos organizirala prvič, a je organizatorica dogodka Romana Slavič Žnuderl, koordinatorka kulturno umetnostne vzgoje prepričana, da ne tudi zadnjič. Radgonski grad iz 12. stoletja, kjer se je v preteklosti zamenjalo veliko lastnikov in še več dejavnosti, je poln skrivnosti. Pred dokončnim propadom ga je rešil švicarski podjetnik, ki ima korenine na radgonskem območju, Milan Herzog.
"Skupaj z našimi učenci smo se nekoliko vrnili v čas izpred 45 in več let", je povedala Romana Slavič Žnuderl. Kulturni dan se je pričel z ogledom gradu pod vodstvom gospodarja gradu, nadalje pa so bili osmošolci aktivni v petih različnih delavnicah - v muzejsko etnološki delavnici, zgodovinski delavnici, literarni delavnici branja in pripovedovanja zgodb, na koncu pa še v delavnicah improvizacijskega gledališča in v likovni delavnici pisanja s peresi in tušem.
Poleg Romane S. Žnuderl, vodje organizacijskega odbora in dneva dejavnosti, razredničark Tamare K. Roškar in Brune Rues, so pri izvedbi zanimivega projekta sodelovali vodje delavnic: Uroš Dokl, kustus in vodja pedagoške službe iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Katarina Rauter, višja knjižničarka iz Knjižnice Gornja Radgona, Tatjana Šebjanič, učiteljica zgodovine na OŠ Gornja Radgona, Saša Bezjak, samozaposlena v kulturi - slikarka in pedagoginja, Dana Štrucelj, predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, Mojca Frim, mentorica Male impro šole MIŠ, skupaj s svojimi sodelavci, člani Impro KUD Banda Ferdamana iz Maribora in Samo Tuš, gospodar v radgonskem gradu in gostitelj.
V Tednu kulturne dediščine, ki je letos potekala od 26. 9. do 10. 10. 2020, so učenci skupaj s svojimi učitelji in učiteljicami prebirali tudi »Zgodnje zgodbe« rojaka Kajetana Koviča, učenci 1. in 2. razreda pa so se v radgonskem Muzeju Špital udeležili delavnice z naslovom »Kako gledati umetniška dela«, si ogledali razstavo fotografij Lene Kocutar in se tudi pri rednih urah pouka posvetili kulturni dediščini.