Vse od leta 1945, ko je Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) 16. oktobra določila za svetovni dan hrane, zaznamujemo ta dan kot opozorilo, da je na svetu še vedno veliko ljudi, ki trpijo lakoto. Kljub temu ljudje vsako leto zavržemo vse več hrane, kar postaja globalni problem. Zavržena hrana je namreč skupen problem kmetov, trgovcev, predelovalcev, gostincev in potrošnikov. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je vsak prebivalec Slovenije v lanskem letu v povprečju zavrgel kar 68 kilogramov hrane. Skupna količina v Sloveniji nastale odpadne hrane je tako v letu 2020 znašala kar 143.570 ton, največ odpadne hrane pa je nastalo v gospodinjstvih, kar 52 odstotkov od omenjene skupne količine oziroma sedem odstotkov več kot leto prej. Na količino odpadne hrane in razporeditev teh količin po posameznih dejavnostih je lani vplivala predvsem pandemija. Poleg gospodinjstev se je največ odpadne hrane v primerjavi z letom prej zavrglo v trgovinah z živili, manj pa v gostinstvu in strežbi hrane, kar je posledica večmesečnega zaprtja gostiln in restavracij.
Da bi ozaveščali tudi o tem, kako lahko potrošniki pripomoremo k zmanjšanju količin odpadne hrane v gospodinjstvih, Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) kot vodilni partner od leta 2019 izvaja osemletni integralni projekt CARE4CLIMATE, ki ga sofinancira evropski program Life. V sklopu projekta so ustvarili kampanjo s sloganom Stran pa ne bomo metal, s katero ozaveščajo, izobražujejo in usposabljajo ključne deležnike tudi na področju odpadne hrane. »Zaenkrat nimamo natančnejših podatkov za Slovenijo o tem, katera so tista živila oziroma prehranski izdelki, ki se največkrat znajdejo med zavrženo oziroma odpadno hrano. Tudi zato smo ta mesec v okviru omenjenega projekta začeli z raziskavo Kuhinjski dnevniki odpadne hrane, kar bo najobsežnejša raziskava o odpadni hrani v gospodinjstvih pri nas,« je pojasnila Lara Habič s Sektorja za ravnanje z odpadki pri MOP. Z dnevniki bodo zbirali podatke o tem, katere vrste hrane gospodinjstva največkrat zavržejo, delež užitnega dela zavržene hrane in najpogostejše vzroke za nastanek odpadne hrane v slovenskih gospodinjstvih. Po oceni SURS se je namreč lansko leto v primerjavi z letom prej povečal tudi delež užitnega dela v odpadni hrani, vendar se je v primerjavi z neužitnim delom povečal le v distribuciji in trgovini z živili, kar je najverjetneje posledica večjih količin hrane, zavržene zaradi pretečenih rokov uporabe.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Kako zmanjšati količine zavržene hrane v gospodinjstvih?
Končni potrošniki smo tisti, ki lahko s spremembo svojih navad in zavedanja naredimo največje spremembe pri količinah odpadne in zavržene hrane. »Zavedati se moramo, da celotna prehranska veriga, ki ni le veriga, ampak zelo tesen in prepleten klobčič, deluje po načelu povpraševanja in ponudbe,« pojasnjujejo na MOP. Nasvete, kako lahko sami pripomoremo k zmanjšanju količine zavržene hrane, so pripravili tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Kot pojasnjujejo, je ključno, da obroke načrtujemo vnaprej, da se v trgovino podamo z nakupovalnim seznamom, da ne kupujemo večjih količin le zato, ker so v akciji, da skuhamo le toliko, kot bomo pojedli, ostanke obroka pa shranimo in porabimo, da živila zmrznemo ali predelamo, da spremljamo rok uporabe, da se naučimo pravilno shranjevati živila ter da damo poudarek kakovosti, ne količini.
Hrana se sicer zavrže na vseh stopnjah prehranske verige, pri FAO pa opozarjajo, da je treba ločiti med izgubo hrane, ki nastane v kmetijstvu, distribuciji in pri predelavi hrane, ter odpadno hrano, ki nastane na poti od maloprodaje do končnega potrošnika, kamor spadajo gostinski obrati in javni sektor. Kot opozarjajo na ZPS, podatke za Slovenijo zbira SURS, ki upošteva drugačno definicijo kot FAO, zato slovenska statistika odpadne hrane vključuje tudi delež, ki nastane med proizvodnjo hrane in distribucijo.
Tretji največji povzročitelj emisij toplogrednih plinov
Odpadna in zavržena hrana pa nista sporni le s socialnega in moralnega vidika, ampak imata velik negativen vpliv tudi na okolje, saj veljata za tretjega največjega povzročitelja emisij toplogrednih plinov. »Na svetovni ravni se problem odpadne hrane kot povzročitelja emisij toplogrednih plinov poudarja predvsem zato, ker se odpadna hrana v veliki meri še vedno odlaga na odlagališčih. Tam v postopku gnitja nastaja metan, ki je kar štirikrat bolj toplogreden kot ogljikov dioksid. Ti toplogredni plini segrevajo ozračje, posledica tega so podnebne spremembe. Rečemo lahko, da je tudi odpadna hrana neposredni povzročitelj teh sprememb,« so pojasnili na MOP, čemur so pritrdili tudi pri ZPS. »Zavržena hrana ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje, saj proizvodnja hrane in živil izrablja dragocene vire, kot so tla, voda, energija in gorivo.« ZPS se je tudi zato na povabilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pridružila drugim deležnikom pri aktivnostih zmanjševanja izgub in količin odpadne hrane. To je tudi cilj Organizacije združenih narodov in Evropske unije, da do leta 2030 prepolovi količine zavržene hrane v celotni prehranski verigi.
V Pomurju lani skoraj štiri tone bioloških odpadkov
V Sloveniji bioloških odpadkov sicer ne odlagamo na odlagališčih, ampak jih za to pristojna podjetja več kot desetletje ločeno zbirajo in obdelujejo v kompostarnah in bioplinarnah, kjer metan uspešno ujamejo in ga uporabijo kot vir energije. V podjetju Saubermacher Komunala Murska Sobota so v letu 2020 zbrali 3900 ton bioloških odpadkov v sedemnajstih pomurskih občinah, kjer opravljajo gospodarsko javno službo. Število gospodinjstev, vključenih v ločeno zbiranje bioloških odpadkov v lanskem letu, je bilo 6962, na novo se je v zbiranje bioloških odpadkov od vrat do vrat vključilo skoraj 500 uporabnikov. Količina ločeno zbranih bioloških odpadkov je v primerjavi z letom prej narasla za 11 odstotkov, v zadnjih petih letih pa se je povečala za skoraj četrtino. »Zaradi epidemije koronavirusa smo bili veliko doma in smo tudi več kuhali, zato je v gospodinjstvih nastalo več zelenjavnih in sadnih odpadkov ter ostankov hrane, kar je prav tako vsaj malenkost prispevalo k večji zbrani količini. Na drugi strani pa je zaradi tega nastalo manj tovrstnih odpadkov v gostinskih obratih, ki jih sicer prevzemamo kot organske kuhinjske odpadke oziroma pomije,« so pojasnili. Med ločeno zbranimi frakcijami so tako biološki odpadki v letu 2020 predstavljali največjo količino oziroma 32 odstotkov.
V skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, kamor sodi tudi odpadna hrana, je sicer najbolj zaželeno preprečevanje in zmanjševanje količin odpadne hrane, pod preprečevanje pa spada tudi doniranje hrane in preusmeritev hrane v krmo za živali, kot določa tudi Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata. Slovenska gospodinjstva sicer odlagajo biološke odpadke tudi na hišne kompostnike, ki jih po podatkih MOP uporablja nekaj več kot 40 odstotkov vseh slovenskih gospodinjstev.
Trgovci večino ostankov hrane donirajo
Velike količine odpadne hrane pa nastajajo tudi v trgovinah in pri gostincih, ki morajo z biološkimi odpadki ravnati v skladu z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Pri obeh dejavnostih odpadne količine hrane nastajajo na dva načina, pri prvem gre za odpadno hrano, ki nastane zaradi procesa priprave hrane pri gostincih oziroma skladiščenja pri trgovcih. »Za ta del odpadne hrane so na nek način gostinci in trgovci odgovorni sami in lahko v tem delu zmanjšajo količino odpadne hrane predvsem z dobrim pregledom, načrtovanjem zalog, optimizacijo nabave in delovnih procesov ter izobraževanjem kadra,« tako Habičeva. Drug način nastajanja odpadne hrane v omenjenih dejavnostih pa je tesno povezan z njihovimi strankami oziroma potrošniki. Ta del gostinci in trgovci težje kontrolirajo in predvidijo, lahko se lotijo le stalnega beleženja količin odpadne hrane in tako pridejo do določenih vzorcev, značilnih za njihove stranke.
Večina večjih slovenskih trgovcev stremi k temu, da deluje trajnostno naravnano in družbeno odgovorno na vseh ravneh. Količin o ostankih hrane, med katerimi so najpogosteje sveži izdelki, kot so sadje, zelenjava, kruh in pekovski izdelki, ne razkrivajo, pojasnili pa so, da ostale izdelke večinoma pocenijo in odprodajo še pred iztekom roka. Preostale presežke hrane v skladu z možnostmi, ki jih omogoča zakonodaja na področju doniranja presežkov hrane, podarjajo socialnim in humanitarnim organizacijam, ki jih v okviru projekta Donirana hrana, nekoč Viški hrane, razdelijo socialno ogroženim. V ta projekt so vključeni pri podjetju Lidl, Hofer, Spar in Mercator, ki hrano donirajo tudi pomurskim humanitarnim organizacijam, trgovec Tuš nam odgovorov ni posredoval.
Odpadna hrana torej nastaja v vseh proizvodnih fazah, dobavnih verigah in fazah potrošnje. Razlogov za njen nastanek je mnogo. Na posledice zakonodaje, ki se sprejema tudi zaradi varovanja človekovega zdravja, ne moremo vplivati, lahko pa kot posamezniki s spremembo svojih navad naredimo korak v tej smeri, da bo odpadne in zavržene hrane na svetu čim manj.