Poslanci so v sredo na seji z 52 glasovi za in 29 proti sprejeli resolucijo o strategiji prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050, ki jo je v obravnavo predložila vlada. Gre za strateški nacionalni dokument, ki bo za desetletja opredelil kakovosten prostorski razvoj naše države. Po sprejemu je minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan na tiskovni konferenci poudaril, da, je stara strategija, ki je bila sprejeta leta 2004, dovoljevala samo podaljšanje delovanja obstoječega bloka jedrske elektrarne v Krškem. "Prehod iz starega v novi strateški dokument pomeni, da lahko začnemo prostorsko umeščanje drugega bloka jedrske elektrarne," je poudaril minister. Po njegovih besedah pa dokument, ki bo dolgoročno opredelil smer prostorskega razvoja v državi, ne predvideva natančne lokacije izgradnje novega bloka. "Ta bo predmet nadaljnjih postopkov, odpira pa vrata, da se ti postopki začnejo," je dodal Brežan.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Jedrska elektrarna na domačem dvorišču v Pomurju?
Ob zapletih pri gradnji drugega bloka krške nuklearke, ki je po mnenju strokovnjakov nujno potreben, se pojavlja tudi ideja o uporabi nove tehnologije.
Zakaj je strategija pomembna za Pomurje
Strategija pa, tako minister, odpira vrata tudi za večje število majhnih jedrskih reaktorjev. Spomnimo, da se je že nedavno pojavila ideja o uporabi tovrstne tehnologije v Pomurju. Vanjo pa so prav tako eksplicitno zapisali, da na reki Muri ne bomo gradili hidroelektrarn, kar je bila tudi ena od zavez aktualne koalicije, ki so jo zapisali v koalicijsko pogodbo.
Sprva je sicer določba zvenela nekoliko drugače, in sicer, da se "na reki Muri morebitna raba hidroenergetskega potenciala uskladi z razvojem biosfernega območja", a so to določbo spremenili z dopolnilom poslanskih skupin Svobode, SD in Levice. Nekoliko drugačno razmišljanje o hidorelektrarnah na reki Muri je ob lanskem obisku Murske Sobote sicer izrazil takratni minister za infrastrukturo, danes minister za okolje, podnebje in energijo, Bojan Kumer, ki je dejal, da bosta narava in čas zagotovo pokazala nasprotno smer.
Strategija sicer kot širšo mestno območje regionalnega pomena opredeljuje osem območij, med njimi tudi pomursko širše mestno območje. "Murska Sobota skupaj z urbanimi središči Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer tvori funkcionalno povezano pomursko širše mestno območje. Murska Sobota se pospešeno razvija kot oskrbno in storitveno središče ter kot pomembno prometno vozlišče Pomurske razvojne regije. Krepi se vloga Murske Sobote kot zaposlitvenega središča in spodbuja razvoj dejavnosti, povezanih z zmogljivostmi širšega agrarnega zaledja. Območje ima veliko možnosti za rabo geotermalne energije in drugih obnovljivih virov energije, tako v kmetijstvu kot pri razvoju turizma in drugih dejavnosti. Glede na siceršnje ugodne naravne danosti ima velike zmogljivosti za razvoj konkurenčnega kmetijstva, pri katerem se upoštevajo načela trajnostnega razvoja. Spodbujata naj se razvoj turističnih dejavnosti v povezavi s termalnimi vodami, naravno ohranjenimi območji ob reki Muri in na Goričkem ter turizem, povezan s kmetijsko in vinogradniško tradicijo območja ter bogato snovno in nesnovno dediščino. Krepijo se funkcionalne povezave med obmejnimi urbanimi središči, spodbuja se sodelovanje organizacij in manjšin v čezmejnem prostoru. V čezmejnem prostoru bo posebna pozornost namenjena sodelovanju s slovensko manjšino v Porabju pri razreševanju skupnih vprašanj prostorskega razvoja v čezmejnem prostoru," je navedeno v dokumentu.
Kaj naslavlja dokument in kaj mu očitajo v opoziciji?
Med konkretnejšimi ključnimi izzivi, ki jih naslavlja dokument, so po navedbah državne sekretarke na ministrstvu za naravne vire Lenke Kavčič med drugim neracionalna raba prostora, problematika neenakomerne razpršene poselitve, zmanjševanje naravne ohranjenosti in krajinske pestrosti ter vse bolj vidni vplivi podnebnih sprememb. Kot je dejala Kavčič, zdaj končno razpolagajo z mehanizmi, da zaustavijo te negativne trende razvoja. Glede razvoja prometa pa je dejala, da daje dokument poudarek javnemu potniškemu prometu. "Poudarek bo na hitrejšemu, bolj intenzivnemu razvoju oblik javnega potniškega prometa tako znotraj širših mestnih območij kot tudi na daljše relacije," je dodala.
Po njenih besedah so na življenje slehernika vplivala tako, da bo na dolgi rok prinesla boljšo kakovost življenja. "Ne želimo si nadaljnje razpredenosti cestnega omrežje, želimo si varovanja narave in skozi to povečati kakovost bivanja. Širša mestna območja so na nek način koncentracija obstoječih dejavnosti v prostoru in delovnih mest. To ne pomeni, da ne spodbujamo razvoja podeželja - ravno nasprotno. Tudi tukaj je treba zagotoviti primerne pogoje za bivanje, kar pa ne pomeni, če parafraziram, avtoceste do zadnje samotne kmetije," je podčrtala in dodala, da je treba v tej luči poiskati druge načine dostopnosti, kot so so alternativne oblike prevoza.
Lenča Humerca Šolar iz sektorja za strateški prostorski razvoj pa je pojasnila, da za razliko od stare nova strategija prinaša drugačen koncept razvoja prostora. Medtem ko je prva še posebej naslavljala sistem poselitve, javne infrastrukture in krajine, je novo sprejeta te tri elemente povezala v enoten koncept prostorskega razvoja. Zanjo je bilo treba pripraviti številne strokovne podlage, nezanemarljivo pa je po besedah predstavnice ministrstva tudi dejstvo, da se je dovolj časa namenilo posvetovalnim dogodkom, na katerih so bile vse ključne vsebine usklajene z različnimi deležniki na javnih posvetih.
Glede očitkov opozicijskih strank, da nova strategija ne rešuje "zbirokratiziranih postopkov" prostorskega načrtovanja, pa so predstavniki ministrstva za naravne vire pojasnili, da omenjeni postopki niso predmet dokumenta, temveč zakona o urejanju prostora in graditvi. Po besedah Brežana bistven problem prav tako niso postopki umeščanje in graditev objektov, temveč "nerešeni konflikti, ki jih imamo v prostoru". K rešitvi konfliktov v prostoru, s tem pa tudi na skrajšanje postopkov priprave in sprejemanja izvedbenih prostorskih aktov, bodo po oceni Humerca Šolar vplivali tudi regionalni prostorski načrti, ki morajo biti pripravljeni do leta 2026. Akcijski načrt za izvajanje celotne nove strategije pa bo pripravljen v roku pol leta od njenega sprejetja. V SDS, ki dokumenta niso podprli, so med očitki novi strategiji, poleg spodbujanja centralizacije države, ocenili, da ponuja premalo strateških opredelitev glede razvoja prometne in energetske infrastrukture in se neposredno obregnili ob prepoved izkoristka vodnega potenciala na reki Muri za energetske namene, medtem ko je na avstrijski strani na reki prek 26 elektrarn.