Veter v jadra
»Imeli smo kar precej vetra v jadra, ob nadaljnji konjunkturi v gradbeništvu pa upamo, da bomo prihodnje leto že presegli mejo 30 milijonov evrov prihodkov. S tem se bomo približali najboljšim letom poslovanja podjetja, ko je to ustvarilo 34 milijonov evrov,« pove generalni direktor družbe Igor Kržan.
Temeljni poslovni kazalci bi bili že letos zaradi povečanega obsega proizvedenih količin višji, če ne bi bilo skokovite rasti cen. Samo steklo se je podražilo za petkrat, nekateri ključni izdelki za njihovo proizvodnjo pa tudi za več kot 60 odstotkov. Del tega so lahko vključili v cene svojih proizvodov in storitev, vsega pa tudi ne.
Cilj preobrazba podjetja
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Po stabilizaciji poslovanja je podjetje, za katero je bila aprila 2017 uvedena prisilna poravnava, spet dobilo pomemben položaj na domačem in tujih trgih. Pričakovanja vodstva so povezana predvsem s prodorom na trge severne Evrope, več pozornosti pa bodo v prihodnje namenili še dobičkonosnosti. Okrepili so se s kadrom, ki bo usmerjalo podjetje v preobrazbo s ciljem doseganja večje produktivnosti in višje dodane vrednosti. Pomembno vlogo pri tem bodo imeli zaposleni.
Podjetje Reflex se ob pomanjkanju delavcev na splošno srečuje še s fluktuacijo zaposlenih zaradi odhodov v Avstrijo, na novo pa še z večjo odsotnostjo delavcev zaradi bolezni ali njenih posledic. To negativno vpliva na organizacijo dela, pove Kržan. Polovica zaposlenih je cepljenih, trideset odstotkov jih je okužbo prebolelo, petina se jih ni cepila. S tem dejstvom so povezana neka pričakovanja, pa tudi pritiski glede vedenja in ravnanja, kar vse negativno vpliva na odnose v kolektivu.
Covid daje pečat
Covid daje pečat tako družbi kot podjetju, podčrta Kržan, v podjetju se to pozna v zmanjšani pripravljenosti zaposlenih za sodelovanje. S tem se srečujejo tudi v drugih delovnih okoljih, bo pa iskanje vzvodov za obvladovanje tega, tako finančnih kot nefinančnih, velik izziv za poslovodstvo.
Res je epidemija vplivala na poslovanje že lani, vendar je bilo takrat dojemanje razmer drugačno, delo pa je potekalo nemoteno. Zaposleni so spoštovali pravila obnašanja in pri delu čutili neko pripadnost, veliko pa so jim pomenile, pove Kržan, tudi spodbude, ki niso bile obdavčene.
Napovedi obetavne
Rast podjetja Reflex bodo tudi v prihodnje narekovala gibanja v gradbeništvu, napovedi tega pa so za zdaj obetavne. Sanacije starih objektov in novogradnje naj bi se nadaljevale tudi v sklopu načrta Evrope za prehajanje v zeleno družbo. Podjetje Reflex ima produkte, ki temu lahko zadostijo, poudari Kržan, tako za okna in vrata kot za fasade. Trgu lahko ponudijo večslojna stekla, ki dajejo visoko zvočno ter toplotno zaščito in so plod lastnega znanja. »Največ teh smo prodali na Norveškem,« je povedal sogovornik. V zadnjem obdobju so tam izvedli tri projekte z uporabo večslojnih stekel, zdaj dokončujejo še četrtega. Med večjimi projekti v tujini je še gradnja v Londonu.
Na tujih trgih želijo ustvariti v prihodnje vsaj 80 odstotkov vseh prihodkov, jim je pa letos uspelo pridobiti več pomembnih poslov tudi doma. Sodelujejo pri nekaj večjih projektih v Ljubljani, denimo pri gradnji stavbe Šumi ter štirih stanovanjskih blokov Kvartet v Šiški, prav tako se je začela gradnja za Zavarovalnico Sava v Mariboru.
Načrtovana naložba Mele 2
V podjetju tudi sami načrtujejo gradnjo. V pripravi imajo načrt Mele 2, ki zajema povečanje proizvodnih prostorov za tri do štiri tisoč kvadratnih metrov, zamenjali bi tudi nekatere sklope proizvodnih naprav z novimi. »V začetku naslednjega leta bomo že začeli pripravo projektov, čaka nas še sklenitev pogodb za zagotovitev finančnih virov,« je dejal Kržan. Zadnja štiri leta, odkar so v podjetje vstopili novi lastniki – večinski je finančni sklad Alfi –, so v posodabljanje vložili po milijon evrov na leto, naložba Mele 2 pa bo eden ključnih projektov v smeri avtomatizacije in digitalizacije proizvodnih procesov, z novo tehnologijo pa bodo prispevali tudi k razbremenitvi delavcev.