»Naj ljudje odločijo, ali hočejo višje plače ali večji proračun.« S temi besedami je premier Janez Janša povzročil razburjenje v opoziciji, saj je nakazal, da bi bila lahko novela zakona o dohodnini ključna predvolilna tema. Z vladno podporo posvetovalnega referenduma o noveli zakona o dohodnini, ki so ga predlagali v Levici, je namreč prišlo do dileme, ali vztrajati z zahtevo po referendumu o zakonu, ki bi bil lahko hkrati z državnozborskimi volitvami. Volivci bi namreč zagotovo s težavo nasprotovali višjim plačam, znaten delež glasov bi s tem najverjetneje odtegnili tudi tistim, ki jim višje plače preprečujejo, torej opoziciji. Spremembe dohodninskega zakona bi morali v državnem zboru sprejeti že lani, če bi želeli, da začnejo veljati z letošnjim letom. Pa jih niso. Glasovanje o zakonu so z decembrske seje preložili na eno izmed prihodnjih, in to na predlog vodje poslanske skupine SDS Danijela Krivca. Menda se niso znali prešteti.
Stranka Levica bo po sicer po včerajšnjih besedah njenega poslanca Luke Mesca umaknila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o noveli zakona o dohodnini, a kdaj bodo to storili, še ni znal povedati.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuDobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Največja sprememba, ki jo sicer prinaša zakon in o kateri se tudi največ govori, je postopen dvig splošne olajšave s 3500 evrov na 7500 evrov. V letu 2022 bi tako tisti z najnižjimi plačami prihranili okoli 160 evrov, leta 2025 ob dokončni uveljavitvi davčne olajšave pri 7500 evrov pa bi se opazno dvignile neto plače v vseh dohodninskih razredih. »Pri bruto plači 1800 evrov bi se neto plača do leta 2025 dvignila za okoli 8,4 odstotka, pri bruto plači 1600 evrov za 7,3 odstotka, pri 1200 evrov pa za 6,4 odstotka,« so izračunali v Gospodarski zbornici Slovenije. Tisti z minimalnimi plačami bi tako denimo leta 2025 prejeli 640 evrov več.
Kaj je zmotilo sindikat?
Zdenka Bobovec, funkcionarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v Pomurju, je glede predlaganih sprememb identičnega mnenja kot vodstvo njenega sindikata. »Mi smo zadnji, ki bi bili proti višjim plačam, ampak ne na način, da tisti z najnižjimi plačami dobijo drobtinice, tisti z najvišjimi pa še več,« ponovi stališče, ki ga je v zadnjih mesecih že večkrat izrazila Lidija Jerkič, predsednica ZSSS. Jerkičeva se je zaradi svojega nasprotovanja znašla na udaru vladi naklonjenih medijev, a je v svojem zadnjem zapisu vnovič poudarila, da ne nasprotuje večjim neto plačam, ter spomnila na druge, po njenem mnenju škodljive spremembe, ki jih zakon uvaja. Nasprotovanje glavne sindikalistke v državi je moč razumeti tudi v kontekstu skrhanega odnosa z vlado, ki ima za posledico pomanjkanje socialnega dialoga. Jerkičeva je tako spomnila na znižanje zgornjega razreda dohodnine s 50 na 45 odstotkov in možnost izplačila božičnice v naravi in v različni višini, kar tudi predvideva vladni predlog zakona. Kot problematične rešitve navaja oprostitev bonitete za osebna motorna vozila na električni pogon, znižanje davka za oddajanje nepremičnin in za tretjino manj obdavčeno nagrajevanje z delniškimi opcijami. Očitno pa je ne moti seniorska olajšava, s katero bi imeli upokojenci, starejši od 70 let, neodavčen dohodek do višine 1433 evrov na mesečni ravni. Polemik v javnosti ne povzročata niti predvideni novi olajšavi za podjetnike – zelena in digitalna.
Zakonu pa ne nasprotuje Sindikat delavcev migrantov Slovenije, čeprav, kot poudarja njihov predsednik Mario Fekonja, velikih razlik za delavce migrante ne prinaša. »Doplačilo dohodnine še vedno bo. Lahko se zgodi, da bo celo isto kot zdaj, ne glede na višino splošne olajšave,« ocenjuje in pojasni, da razlog tiči v spremenjenem načinu obračunavanja dohodnine. Finančna uprava je, pove Fekonja, iz neznanega razloga spremenila vrstni red v matematični formuli za obračunavanje dohodnine, pri čemer delavce migrante tako zmeraj doleti doplačilo. Trenutno zbirajo podpise za svoj predlog zakona o dohodnini, kar pa je po besedah Fekonje zgolj provokacija. »Samo zaradi obravnave v državnem zboru, da jim pokažemo ogledalo,« priznava. Uvaja namreč popolno ukinitev izvzema stroškov prevoza in prehrane iz obdavčitve tudi za domače delavce. V kratkem bodo sicer s pomočjo Slovenske nacionalne stranke vložili resnejši predlog zakona, ki predvideva dejanski odbitek stroškov od že izračunane dohodnine.
Korak k ugodnejšemu poslovnemu okolju
V opoziciji vladnemu predlogu zakona nasprotujejo iz podobnih razlogov kot ZSSS, ob tem je bilo največkrat slišati tudi očitek, da bo izpad davčnih prihodkov povzročil nepopravljivo 800-milijonsko luknjo v proračunu in s tem okrnjene javne storitve. Gre za prvotno oceno ministrstva za finance, kjer so predvidevali, da bi v letu 2022 prišlo do približno 247 milijonov evrov vrednega izpada. Finančni minister Andrej Šircelj in koalicija sta se sicer pozneje sklicevala tudi na rast davčnih prihodkov, ob tem pa so na finančnem ministrstvu poudarili, da je ne glede na negativne učinke bistveno pomembneje, da se bo zvišal razpoložljiv dohodek gospodinjstva. Rešitve bodo imele poleg tega večji in dolgoročnejši pomen za konkurenčnost ter rast in razvoj slovenskega gospodarstva.
»Višja neto izplačila vsem zaposlenim, povečanje kupne moči, krepitev okrevanja in rast gospodarstva so po našem mnenju zadostni in ustrezni argumenti za podporo zakonu. Bi pa spremembe pomembno vplivale tudi na zadržanje kompetentnega kadra na domačem trgu dela, saj je v primerjavi s preostalimi evropskimi državami delo pri nas visoko obremenjeno z dajatvami, kar vpliva na konkurenčnost naših podjetij. Naše stališče je, da so predlagane spremembe korak naprej k ugodnejšemu poslovnemu okolju,« meni Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, ki ravno tako v ospredje postavlja pozitivne učinke predlaganih sprememb za javnofinančne prihodke. Poleg že navedenih sprememb se v PGZ zavzemajo še za uvedbo razvojno-socialne kapice, za dvig produktivnosti in neto dodane vrednosti v pomurskih podjetjih, ki je osnova za višje plače.
Glede na raziskavo Taxing Wages Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je davčna obremenitev dela v Sloveniji nad povprečjem OECD, ki vključuje 34 gospodarsko razvitih držav. Davčni primež pri nas je bil v letu 2020 42,9-odstoten, v povprečju pa v državah OECD 34,6-odstoten. Slovenija je tako med državami OECD na osmem mestu. Sta pa zanimivo Nemčija in Avstrija, državi, po katerih se radi zgledujemo in sta tudi naši pomembni trgovinski partnerici, na drugem in tretjem mestu. OECD je že lani ob izboljšani napovedi gospodarske rasti za Slovenijo svetoval znižanje obdavčitve dela, kar naj bi država financirala tudi z višjim obdavčenjem nepremičnin.
Vse razsežnosti dviga minimalne plače
Kako pa je z minimalno plačo? To je minister za delo Janez Cigler Kralj letos v skladu z zakonom zvišal na 1024,24 evra bruto, torej za 4,9 odstotka. Sindikati so zaradi dviga življenjskih stroškov predlagali, da bi bil dvig vsaj za 10,65 odstotka, torej povečanje na 1133,35 evra. Večji dvig so zahtevali tudi Socialni demokrati, Levica pa je predlagala, da se minimalna plača letos dvigne vsaj na 1173,3 evra bruto. Višino uskladitve minimalne plače določa zakon o minimalni plači, in sicer najmanj v višini inflacije. Prav veliko razburjenja zaradi dviga minimalne plače tokrat ni bilo, priznava Bobovčeva. »Kar se minimalne plače tiče, menim, da ni nevarnosti, da bi dvig vodil v odpuščanje delavcev ali celo zapiranje podjetij v Pomurju,« ocenjuje, a priznava, da so napovedi sila nehvaležne. »Spomnimo se primera Safila v Ormožu in Escade iz Gornje Radgone, ki sta se zgodila praktično čez noč.« V navedenih primerih je delo izgubilo okoli 700 ljudi. Glede na gospodarske kazalnike in izkušnje iz pogajanj za božičnico in regres, ki se po besedah tukajšnje sindikalistke tudi v Pomurju izplačujeta na višji ravni, pa vendarle ni zaznati, da bi lahko do česa podobnega prišlo tudi letos.
Grah medtem opozarja, da zadnji dvig minimalne plače, ki sovpada z izjemnim dvigom cen energentov in surovin, za nekatera pomurska podjetja pomeni velik izziv, a predvsem za tista, ki poslujejo z manjšo neto dodano vrednostjo. Toda teh je v regiji precej, približno 350. »Že danes smo na vrhu po višini razmerja med minimalno in povprečno plačo, kar pomeni, da je stopnja uravnilovke visoka in ne deluje motivacijsko za zaposlene v nižjih plačilnih razredih,« še opozarja prvi mož Pomurske gospodarske zbornice. Stroški materiala in energije znašajo že petino prodaje, stroški dela pa šestino oziroma pri posameznih podjetjih skoraj polovico prodaje po ocenah Graha, zato bodo ta podjetja s težavo prenesla še dvig minimalne plače in se bodo lahko odzvala z znižanjem proizvodnje, investicij oziroma optimizacijo kadrov. »Še enkrat pa poudarjam, da bi se minimalna plača, kakor tudi vse plače, lahko dodatno povečala s sprejetjem predlaganega zakona o dohodnini,« sklene direktor PGZ.