Saga javnega zavoda Raziskovalno-izobraževalno središče (RIS) Dvorec Rakičan počasi, a vztrajno dobiva epilog. Po odmevnih hišnih preiskavah, ki so se junija zvrstile na sedežu RIS v Rakičanu in na domu direktorja Roberta Celca v Černelavcih domnevno zaradi nepravilnosti pri unovčevanju turističnih bonov, je zdaj že nekdanji svet zavoda sprožil postopek za razrešitev Celca. Po več zapletih je sedaj prišlo le do razrešitve celotnega sveta zavoda in imenovanja novih članov. Jožefa Vargo, Silva Jakoba, Matjaža Duriča in Nives Cajnko so zamenjali Mojca Breščak, Petra Cajnko, Franc Kramar in Uroš Bagari. Dva člana sta iz kvote SD (Cajnkova in Bagari), po enega so prispevali v Svobodi (Breščakova) in v SDS (Kramar).
Novi svet bo zdaj imel na mizi poročilo o opravljeni izredni notranji reviziji poslovanja RIS Dvorec Rakičan v letu 2022, ki jo je odredil soboški župan Damjan Anželj že 23. marca letos. Dokument, o katerem se na soboški politični sceni že nekaj časa šušlja, smo pridobili v uredništvu in ga pregledali.
Mirne vesti lahko zapišemo, da je Andreja Kovač, notranja revizorka mestne občine, poskrbela za zanimivo branje, ki zelo bremeni Celca, če zanemarimo še policijsko preiskavo, katere epilog verjetno dlje časa ne bo znan. Revizorka je pregledala pravilnost bistvenih področij poslovanja zavoda in na prav vseh odkrila nepravilnosti. Skupno je v poročilu navedenih 29 ugotovitev, od tega je za 26 izražena najvišja stopnja pomembnosti za sprejem potrebnih ukrepov. Poleg razmeroma manjših zadev, kot so nedoslednosti pri zaposlitvah, poračunih plač, napredovanjih, izplačilih dodatkov in povračil, revizija navaja tudi veliko bolj skrb vzbujajoče ugotovitve.
Sporno unovčevanje turističnih bonov
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Poudarjena je problematika zadolževanja javnega zavoda. Konec lanskega leta je imel za dobrih 925 tisoč evrov dolga, kar je skoraj 50 odstotkov vrednosti finančnega načrta za tisto leto. Pri pregledu posojilnih pogodb je revizorka v več primerih zaznala tveganje nenamenske porabe in pri tem dala nekaj priporočil tudi mestni občini, ki je v letih 2019–2022 petkrat podelila soglasje k zadolževanju RIS. Ravno tako je pri pregledu načina odplačevanja posojila zaznala znake likvidnostnih težav javnega zavoda in ugotovila, da RIS občini ne poroča o prejemu sofinancerskih sredstev iz projektov ter o odplačilu kredita. Pomanjkljivosti, neustrezne evidence in nedoslednosti so bile odkrite tudi pri poslovanju konjeniškega centra, rezultatih lanske prireditve Noč čarovnic in pri nakupu šotora.
Del revizije, ki je dvignil precej prahu že zaradi vzporedne kriminalistične preiskave in predhodnih hišnih preiskav, je unovčevanje turističnih bonov. Za izvedbo promocijskih aktivnosti je RIS sklenil pogodbo z družbo Opus Magnum, v kateri je bilo dogovorjeno, da bo družba izpeljala reklamno akcijo za promocijo turističnih kapacitet v RIS prek promocije darilnih trgovskih bonov, RIS pa bo družbi plačal stroške bonov in provizijo. V skladu s pogodbo je bil RIS za vsak prejeti turistični bon v višini 200 evrov dolžan družbi plačati 100 evrov za nabavo trgovskih bonov in še 45 evrov provizije. Po odbitku davka je javnemu zavodu tako ostalo borih 37 evrov.
Po oceni revizorke je šlo za škodljivo pogodbo in prekoračitev pooblastil direktorja, saj bi za posel nad 20 tisoč evri moral zaprositi za soglasje svet zavoda, odkrite pa so bile tudi pomanjkljive evidence. Celec je v pojasnilu zavrnil očitke in poudaril, da je posel vseeno prinašal okoli 5000 evrov na mesec, ravno tako pa sam potrebo po soglasju sveta zavoda, navedeno v statutu, razume kot pogojno. »Sveta zavoda do leta 2023 nikoli ni zahteval soglasja k nobenemu poslu, čeprav je bil prek poročil z njimi seznanjen,« med drugim navede v svoj bran.
Sum izdaje fiktivnih računov
Revizorki je bila sumljiva tudi akcija EKO kampiranje, v kateri je RIS vzpostavil dodatne nastanitve na občinski zemlji brez soglasja občine. Poslovni model je ponovno temeljil na unovčitvi bona v zameno za darilni bon, pri čemer je uporabnik dobil darilni bon Maximusa. V zvezi s tem poslom je revizorka opozorila na tveganje nenamernega črpanja namenskih sredstev države mimo pravil, kršitev zakona o javnih naročilih pri nakupu darilnih bonov od družbe Komunika in ponovno prekoračitev pooblastil direktorja. Če že vse navedeno ne bi bilo dovolj, pa je kaplja čez rob lahko nenavadno poslovanje javnega zavoda z nekaterimi društvi in zasebnimi zavodi, kar je Kovačeva prihranila za konec poročila.
Gre za transakcije za več deset tisoč evrov, ki naj bi nastale za izvedbo storitve mladinske izmenjave, pri katerih obstaja tveganje prelivanja finančnih sredstev med javnim zavodom in različnimi društvi ter zasebnimi zavodi, ki so povezani z direktorjem. Po njeni oceni obstaja sum izdaje fiktivnih računov in »precej verjetno tveganje, da je šlo za prikrito začasno financiranje Dvorca Rakičan«, a da bi bile potrebne podrobnejše preiskave, ki presegajo pristojnosti občinske notranje revizije. Celec je v zagovoru navedel, da se mladinske izmenjave izvajajo že več let na tovrsten način, pridobil pa da je tudi mnenje protikorupcijske komisije, ki potrjuje, da v zvezi z zavodom, ki ima sedež na njegovem domačem naslovu, ne gre »avtomatično za konflikt interesov«.
Celec nad Duriča
V kabinetu soboškega župana Damjana Anželja poudarjajo, da mora najprej poročilo obravnavati svet zavoda, od katerega pričakujejo ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Pri tem dodajajo, da lahko župan kot predlagatelj obravnavo revizije uvrsti tudi na sejo mestnega sveta, kot je bilo to običajno že pri obravnavi revizijskih poročil za druge javne zavode. Revizijsko poročilo je bilo izdano 30. avgusta, RIS Dvorec Rakičan pa ima 90 dni časa, da pošlje odzivno poročilo o sprejetih in izvedenih ukrepih. Direktor Robert Celec pravi, da so v revizijskem poročilu nekatere ugotovitve, s katerimi se v zavodu ne strinjajo, in pri tem izpostavi domnevno kršenje zakona o javnem naročanju pri nabavi trgovskih bonov. Zakonodaja namreč določa izjeme, med katere se uvršča tudi njihov primer, čemur pritrjuje tudi mnenje ministrstva za javno upravo, ki so ga pridobili.
Precej oster pa je Celec glede dogajanja okoli njegove nameravane razrešitve, ki ga označi za lov na čarovnice, ki je presegel vse meje. »Očitno je v ospredje stopila politika izključevanja in likvidiranja, rezultati dela so naenkrat postali nepomembni,« ocenjuje in pri tem posebej izpostavi zdaj že nekdanjega člana sveta zavoda Matjaža Duriča, ki se je javno zavzel za njegovo razrešitev. Očita mu, da je kot predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Rakičan podpisoval pogodbe z javnim zavodom, kjer je bil član sveta zavoda, za kar je Celec pridobil tudi mnenje protikorupcijske komisije. Ta navaja, da bi se Durič v konkretnem primeru znašel v konfliktu interesov, če bi v vlogi člana sveta zavoda sodeloval ali odločal o zadevah, ki bi se nanašale na gasilsko društvo, katerega predsednik je. Kot pojasnjuje Durič, je društvo izvajalo požarno varnost za RIS, še preden je bil član sveta zavoda, poleg tega v svetu zavoda tega sploh nikoli niso obravnavali. Pridobljeno mnenje je Celec posredoval tudi mestni občini, a dobil odgovor, da ni konteksta za vključitev v revizijsko poročilo. »Isti ljudje, ki hlinijo poštenost in brezmadežnost, v ozadju grozijo in manipulirajo. Vse za ohranitev svojih pozicij,« še dodaja direktor na udaru.