Naš apetit se spreminja s staranjem in tekom življenja prehajamo skozi sedem obdobij našega apetita.
Otroci morajo obdržati nekaj nadzora, zlasti glede velikosti porcij. Če jih starši silijo, da morajo izprazniti krožnik, lahko malčki izgubijo zmožnost, da sami sledijo svojemu občutju za tek in lakoto, zaradi česar bodo lahko hrano čezmerno uživali v poznejših letih. Vse več je pozivov vladam, naj malčke zaščitijo pred ciljno naravnanim oglaševanjem nezdrave hrane – ne le na televizijskih zaslonih, ampak tudi v aplikacijah, družbenih medijih in videoblogih – saj oglaševanje hrane povečuje njeno uživanje in prispeva k čezmerni telesni teži.
Potrebnih je še več raziskav, da bi določili najbolj učinkovite načine, kako se spopasti z naraščajočim bremenom čezmernega in premajhnega uživanja hrane, zlasti v povezavi z revščino in družbenimi neenakostmi. Mlade ženske zaradi njihove reprodukcijske biologije na splošno bolj trpijo zaradi pomanjkanja hranil kot mladi moški. Najstnice, ki zanosijo, so temu še bolj izpostavljene, saj njihovo telo podpira njihovo lastno rast in tekmuje z rastočim plodom.
Novo raziskovalno področje je, kako razviti sitost, občutek, da smo pojedli dovolj. To pomaga, če poskušamo izgubiti težo, saj je občutek lakote ena glavnih preprek pri manjšem uživanju hrane, kot pa vam telo sporoča, da jo potrebuje (kalorijski primanjkljaj). Različna hrana v možgane pošilja različne signale. Z lahkoto na primer pojemo celo vedro sladoleda, saj maščoba v naših možganih ne sproža signalov, da naj prenehamo jesti. Po drugi strani pa lahko povzroči hrana z visoko vsebnostjo proteinov, vode ali vlaknin daljši občutek sitosti. Sodelovanje z živilskopredelovalno industrijo kaže priložnost za oblikovanje ugodnejših obrokov in prigrizkov.
Poseben izziv pa je oblikovanje delovnega okolja tako, da se zmanjšajo problematični vzorci prehranjevanja s prigrizki iz prodajnih avtomatov. Delodajalci bi si morali prizadevati za subvencioniranje in promoviranje bolj zdrave hrane zavoljo bolj produktivne in bolj zdrave delovne sile, zlasti ob soočanju s stresom in stresnimi situacijami.
Obstajajo številni dokazi, da je hrana eden glavnih dejavnikov slabega zdravja. Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije so kajenje, nezdrave diete, telesna neaktivnost in čezmerno pitje alkohola glavni dejavniki slabega življenjskega sloga, ki vplivajo na zdravje in povečujejo smrtnost. Ravno v tem starostnem obdobju bi morali odrasli spremeniti svoje navade tako, kot jim narekuje zdravje, toda ker so simptomi bolezni pogosto neopazni, na primer visok krvni tlak ali preveč holesterola, mnogi ne ukrepajo.
Hrana je družbena izkušnja in spremenljivi dejavniki, kot so na primer revščina, izguba partnerja ali družine in uživanje hrane v samoti, vplivajo na užitek, ki ga sicer izkušamo ob prehranjevanju. Drugi vplivi v starosti, kot so na primer težave s požiranjem, zobmi, zmanjšan občutek za okus in vonj, prav tako motijo željo po hrani in odvračajo od nje. Zapomniti si moramo, da hrana ni samo gorivo, temveč tudi družbena in kulturna izkušnja. Zato si moramo prizadevati, da na vsako priložnost prehranjevanja gledamo kot na priložnost za uživanje ob hrani, kar ima učinek na naše zdravje.
Prvo obdobje, od 0 do 10 let
V zgodnjem otroštvu je telo izpostavljeno hitri rasti. Prehransko obnašanje, vzpostavljeno v zgodnjih letih življenja, se lahko prenese tudi v odraslo obdobje, zaradi česar debel otrok postane debela odrasla oseba. Posledica izbirčnosti ali strahu pred hrano so lahko nenehni boji staršev z otroki ob obrokih, strateško in vnovično poskušanje in učenje v pozitivnem okolju pa lahko otrokom pomaga spoznati nepoznano, vendar pomembno hrano, kot je na primer zelenjava.Otroci morajo obdržati nekaj nadzora, zlasti glede velikosti porcij. Če jih starši silijo, da morajo izprazniti krožnik, lahko malčki izgubijo zmožnost, da sami sledijo svojemu občutju za tek in lakoto, zaradi česar bodo lahko hrano čezmerno uživali v poznejših letih. Vse več je pozivov vladam, naj malčke zaščitijo pred ciljno naravnanim oglaševanjem nezdrave hrane – ne le na televizijskih zaslonih, ampak tudi v aplikacijah, družbenih medijih in videoblogih – saj oglaševanje hrane povečuje njeno uživanje in prispeva k čezmerni telesni teži.
Drugo obdobje, od 10 do 20 let
V najstniških letih sta povečanje teka in s hormoni povezana rast del pubertete in razvoja iz otroka v odraslega. To, kakšen odnos bo imel najstnik v tem kritičnem obdobju do hrane, bo oblikovalo njegove odločitve o življenjskem slogu v poznejših letih. To pomeni, da so prehranske odločitve, ki jih sprejmejo najstniki, instinktivno povezane z zdravjem prihodnjih generacij, ki jim bodo starši. Na žalost lahko najstniki brez ustreznih nasvetov prevzamejo slabe prehranske navade in izberejo hrano, posledice katere niso dobre za zdravje.Potrebnih je še več raziskav, da bi določili najbolj učinkovite načine, kako se spopasti z naraščajočim bremenom čezmernega in premajhnega uživanja hrane, zlasti v povezavi z revščino in družbenimi neenakostmi. Mlade ženske zaradi njihove reprodukcijske biologije na splošno bolj trpijo zaradi pomanjkanja hranil kot mladi moški. Najstnice, ki zanosijo, so temu še bolj izpostavljene, saj njihovo telo podpira njihovo lastno rast in tekmuje z rastočim plodom.
Tretje obdobje, od 20 do 30 let
Mladi odrasli se spoprijemajo s spremembami življenjskega sloga, kot so študij, poroka, življenje s partnerjem in starševstvo, ki lahko spodbudijo pridobivanje telesne teže. Telesne maščobe, ki se nabere, se je težko znebiti, telo namreč pošilja močne signale po teku; če zaužijemo manj, kot je naša energijska potreba, signali za preprečevanje čezmernega uživanja hrane pa so šibkejši, lahko zaidemo v krog prenajedanja. Obstajajo številni fiziološki in psihološki dejavniki, ki sčasoma otežijo uživanje manjših količin.Novo raziskovalno področje je, kako razviti sitost, občutek, da smo pojedli dovolj. To pomaga, če poskušamo izgubiti težo, saj je občutek lakote ena glavnih preprek pri manjšem uživanju hrane, kot pa vam telo sporoča, da jo potrebuje (kalorijski primanjkljaj). Različna hrana v možgane pošilja različne signale. Z lahkoto na primer pojemo celo vedro sladoleda, saj maščoba v naših možganih ne sproža signalov, da naj prenehamo jesti. Po drugi strani pa lahko povzroči hrana z visoko vsebnostjo proteinov, vode ali vlaknin daljši občutek sitosti. Sodelovanje z živilskopredelovalno industrijo kaže priložnost za oblikovanje ugodnejših obrokov in prigrizkov.
Četrto obdobje, od 30 do 40 let
Življenje odraslega delovnega človeka prinese druge izzive, ne le kruljenje v želodcu, temveč tudi vplive stresa, ki dokazano izzovejo spremembo teka in prehranjevalnih navad pri 80 odstotkih prebivalstva, enako razdeljeno med tiste, ki se nažirajo, in druge, ki izgubijo tek. Zanimive so različne strategije spoprijemanja. Fenomen zasvojenosti s hrano (neustavljiva potreba po uživanju določene, pogosto zelo kalorične hrane) še vedno ni popolnoma razumljen. Mnogi raziskovalci celo dvomijo, da obstaja. Pomembno vlogo pri posredovanju proti stresu in slabim prehranjevalnim navadam lahko imajo tudi druge osebnostne značilnosti, kot sta perfekcionizem in vestnost.Poseben izziv pa je oblikovanje delovnega okolja tako, da se zmanjšajo problematični vzorci prehranjevanja s prigrizki iz prodajnih avtomatov. Delodajalci bi si morali prizadevati za subvencioniranje in promoviranje bolj zdrave hrane zavoljo bolj produktivne in bolj zdrave delovne sile, zlasti ob soočanju s stresom in stresnimi situacijami.
Peto obdobje, od 40 do 50 let
Smo bitja navad, ki jih pogosto neradi spreminjamo, čeravno vemo, da niso dobre. Beseda dieta izhaja iz grške besede diaita, kar pomeni način življenja, toda mi želimo jesti tisto, kar sami hočemo, ne da bi spremenili življenje ter bi kljub temu ohranili zdravo telo in um.Obstajajo številni dokazi, da je hrana eden glavnih dejavnikov slabega zdravja. Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije so kajenje, nezdrave diete, telesna neaktivnost in čezmerno pitje alkohola glavni dejavniki slabega življenjskega sloga, ki vplivajo na zdravje in povečujejo smrtnost. Ravno v tem starostnem obdobju bi morali odrasli spremeniti svoje navade tako, kot jim narekuje zdravje, toda ker so simptomi bolezni pogosto neopazni, na primer visok krvni tlak ali preveč holesterola, mnogi ne ukrepajo.
Šesto obdobje, od 50 do 60 let
Postopno izgubljanje mišične mase med pol in enim odstotkom na leto po 50. letu starosti začne in nadaljuje stalni proces staranja. Imenuje se sarkopenija, zmanjševanje mišične mase pa še pospešujejo zmanjšana telesna aktivnost, uživanje manj proteinov od priporočene količine in menopavza pri ženskah. Zdrava, raznolika prehrana in telesna aktivnost sta pomembni za zmanjšanje učinkov staranja, potrebe starajočega se prebivalstva po okusni, a cenovno ugodni hrani, ki vsebuje visok delež proteinov, pa niso zadovoljene. S proteini bogati prigrizki so morda idealna priložnost za povečanje količine zaužitih proteinov pri starejših odraslih, vendar trenutno le peščica izdelkov ustreza tem zahtevam.
Sedmo obdobje, 60 let in več
Zaradi vedno daljše življenjske dobe je glavni izziv danes ohranjati kakovost življenja, sicer bomo postali družba zelo starih in slabotnih ali onemoglih ljudi. Ustrezna prehrana je pomembna, saj imajo starejši slabši tek in občutijo manj lakote, kar privede do nenamerne izgube teže in večje slabotnosti. Zmanjšani tek je lahko tudi posledica bolezni, na primer vplivov Alzheimerjeve bolezni.Hrana je družbena izkušnja in spremenljivi dejavniki, kot so na primer revščina, izguba partnerja ali družine in uživanje hrane v samoti, vplivajo na užitek, ki ga sicer izkušamo ob prehranjevanju. Drugi vplivi v starosti, kot so na primer težave s požiranjem, zobmi, zmanjšan občutek za okus in vonj, prav tako motijo željo po hrani in odvračajo od nje. Zapomniti si moramo, da hrana ni samo gorivo, temveč tudi družbena in kulturna izkušnja. Zato si moramo prizadevati, da na vsako priložnost prehranjevanja gledamo kot na priložnost za uživanje ob hrani, kar ima učinek na naše zdravje.
