Lendavska družba Geoenergo, ki je v polovični lasti Petrola in Nafte Lendava (slednja je v 100-odstotni državni lasti), je po včerajšnjem sklepu murskosoboškega okrožnega sodišča pritala v stečajnem postopku. Predlog za začetek stečajnega postopka so podali sami, so pa uvedbo postopka skušali preprečiti v družbi Ascent Slovenija. Kot so navedli v vlogi, naj bi Geoenergo z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka zlorabil svoje pravice ter s tem ravnal v nasprotju s predpisi. Družba naj bi namreč ne bila insolventna, predlog za stečaj pa naj bi vložila zgolj z namenom oškodovanja upnika. Murskosoboško sodišče je njihovo vlogo zavrnilo z obrazložitvijo, da domneve insolventnosti ne more izpodbijati upnik, saj za takšno ravnanje tudi nima pravnega interesa. Če dolžnik namreč ni insolventen, se bo upnik lahko v stečajnem postopku, ki se je začel na dolžnikov predlog na podlagi domneve insolventnosti, v celoti poplačal.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Trdkovi ukradli moped, v lendavskem koncu prijetih deset tujcev
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali tri prometne nesreče, v katerih se je ena oseba lažje telesno poškodovala, šest kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, poškodbo vozila na parkirišču ter štiri primere povoženja divjadi.
Petrol in Nafta Lendava se nista odločila za dokapitalizacijo
Iz Geoenerga so ob tem za Finance sporočili, da so stečaj predlagali zaradi upadanja načrpanih količin zemeljskega plina ter ob ocenjenih visokih stroških sanacije pridobivalnega polja. »Poslovanje so po zakonski prepovedi hidravlične stimulacije močno zaostrili tudi vse slabši odnosi med partnerji, spori, mediacije in arbitraža. Geoenergo je pod pritiskom visokih stroškov poslovanja v takšnih okoliščinah, z za to usposobljenimi strokovnjaki, ocenil, da njegovo poslovanje dolgoročno ni vzdržno.« Ob razlogih za stečaj dodajajo še nepričakovano odločbo arbitražnega tribunala pri GZS, ki ugotavlja pravni temelj za denarne zahtevke družbe Ascent proti Geoenergu. Ta odločba namreč po njihovi razlagi pomeni, da bo Geoenergo moral Ascentu plačati znesek, ki presega finančne zmožnosti družbe Geoenergo, zato je dodatno prepričala poslovodstvo družbe, da skladno z zakonskimi dolžnostmi nemudoma obvesti družbenika o navedenem stanju in ju pozove k dokapitalizaciji, za katero pa se, kot so poudarili v lendavski družbi, družbenika nista odločila.
Pri Ascentu so sporočili, da se bodo na sklep o pričetku stečaja pritožili ter prijavili terjatev do Geoenerga, hkrati pa da bodo nadaljevali s civilnimi in kazenskimi postopki proti nekdanjemu vodstvu in deležnikom lendavske družbe. Za stečajno upraviteljico je sicer murskosoboško okrožno sodišče imenovalo Tanjo Praprotnik, upnikom pa dalo čas za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic v stečajnem postopku do 19. aprila.
Koncesija veljavna do konca maja 2026
Geoenergo je imetnik koncesije za črpanje zemeljskega plina na Petišovskem polju, pri čemer pri poslu na podlagi tako imenovane Joint Venture pogodbe sodeluje z britansko družbo Ascent Resources. V zadnjem obdobju je med poslovnima partnerjema prihajalo do več sporov glede delitve prihodkov in izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, sicer pa je znano, da Britanci in njihovo slovensko hčerinsko podjetje Ascent Slovenija državi očitata kršitev investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini. Spor izvira iz leta 2019, ko je agencija za okolje naložila Britancem izvedbo presoje vplivov na okolje za črpanje zemeljskega plina s tako imenovano stimulacijo vrtin, nato pa je maja 2022 začela veljati še novela zakona o rudarstvu, ki je uvedla popolno prepoved spornega hidravličnega lomljenja oziroma tako imenovanega frackinga. Britanci so poslovno škodo ocenili na več kot 500 milijonov evrov in sprožili arbitražni postopek pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov s sedežem v Washingtonu.
Zanimivo, da so v Geoenergu, ki jim je koncesija za črpanje plina na Petišovskem polju potekla konec lanskega novembra, izkoristili možnost po lani sprejetem interventnem zakonu in decembra z ministrstvom za naravne vire in prostor podpisali vlogo za podaljšanje rudarske pravice, torej koncesije, do 28.5.2026. Kaj se bo sedaj zgodilo s koncesijo, še ni znano in bo verjetno odvisno od pogodbenih določil in stečajnega postopka.