Državni svetniki, ki so v prejšnjem sklicu novelo skušali blokirati že z vetom, a je državni zbor novelo ponovno potrdil, so na drugi redni seji v novi sestavi z 28 glasovi, ob prisotnosti 36 svetnikov nihče ni glasoval proti, potrdili zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti posameznih določb novele zakona o dohodnini. Med prisotnimi je glasovala za tudi prekmurska državna svetnica Jasmina Opec Vöroš.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Odločitev sledi pobudi 13 gospodarskih združenj, ki so pred tem k tem pozvale tudi vse poslanske skupine v državnem zboru. Tik pred koncem lanskega leta sta nato zahtevo vložili tudi poslanski skupini SDS in NSi. Dohodninska novela po meri vlade Roberta Goloba, ki je začela veljati z novim letom, v veliki meri izničuje "davčno reformo" Janševe vlade.
Kot nam je dejal Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice (PGZ), se v gospodarstvu že nekaj let zavzemajo za razbremenitev visokih davkov in prispevkov na plače in tako omogočiti višja neto izplačila zaposlenim za enak bruto strošek delodajalca.
"Tej potrebi pa žal trenutna sprememba zakona o dohodnini ne sledi in zaradi tega je bil s strani zbornic in ostalih gospodarskih organizacij poslan poziv na poslanske skupine Državnega zbora za vložitev ustavne presoje na novelo zakona. Menimo, da prinaša davčna politika, ki jo uvaja novela v teh težkih časih negotove gospodarske situacije, nižjo splošno davčno olajšavo, ukinja usklajevanje olajšav z inflacijo ter zvišuje obdavčitev samostojnih podjetnikov in visoko izobraženih kadrov," je pojasnil prvi mož PGZ.
Kaj so izpostavili v državnem svetu?
Državni svetniki so med razlogi za veto izpostavljali ukinitev postopnega dvigovanja splošne olajšave do leta 2025, zaostritev ureditve področja obdavčitve dohodkov iz dejavnosti, zvišanje davka od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in spremembe na področju obdavčitve dohodkov iz kmetijske dejavnosti.
Pobudniki so po besedah Sonje Šmuc, ki zastopa skupino podjetij z notranjim lastništvom, zagnali peticijo nizjidavki.si, ki jo je po njenih besedah podpisalo več kot 4500 zaposlenih. "Pozivamo vse, ki se z nami strinjajo, da jo podpišejo," je povedala na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.
Državni svet je začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb predlagal, ker bi njihovo izvrševanje bo besedah ustavnega pravnika Mateja Avblja povzročilo več težko popravljivih ali nepopravljivih škodljivih posledic. Te bi občutili vsi davčni zavezanci, je povedal. "Novela posega v ustavne pravice vseh državljanov," je dodal predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je zakon v določenih delih neustaven, bo to dobro za različne skupine ljudi. In to vključno s prejemniki minimalne plače, mladimi, delovno aktivnimi, samostojnimi podjetniki, visoko izobraženimi kadri, podjetji, ki bi jim nov zakon otežil notranje lastništvo, in kmeti na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, je naštel.
"Iz ustave izhaja, da imata zakonodajalec in vlada pravico urejati davčni sistem ter nalagati, spreminjati in višati davke, vendar mora to storiti na ustavno skladen način. Iz te zahteve izhaja, da temu ni bilo tako," je povedal Avbelj. Ker je bil zakon sprejet po nujnem postopku, ne da bi predlagatelj za to navedel razloge, ki jih zahteva ustava, je po njegovih besedah prišlo do formalne kršitve ustave.
Po vsebinski plati so zahtevo za ustavnost podali, ker je do davčnih sprememb prišlo brez utemeljenih razlogov v javnem interesu, predlagatelj pa v številnih primerih ni ponudil nobenega ustavno dopustnega razloga. Tako je prišlo do posega v načelo zaupanja v pravo, v določenih primerih pa gre tudi za retroaktivni poseg in kršitev načela socialne države v kombinaciji z načelom pravne države.
Pri tem je izpostavil določanje splošne dohodninske olajšave in to, da stroški, ki so nujni za preživljanje posameznika, ne smejo biti obdavčeni. Namesto da bi se ta povečevala do 8000 evrov, kolikor naj bi ti znašali, jo vlada znižuje s 5500 na 5000 evrov, je dodal izvršni direktor gospodarske zbornice Mitja Gorenšček. Enako neustavno je vlada ravnala, ker ni uskladila olajšav in dohodninske lestvice.
Gorenšček je opozoril, da se je z letošnjim letom minimalna plača povečala za slabih 13 odstotkov, marsikomu pa se bo plača zaradi novele znižala. Na srednji rok pa se bodo plače zmanjšale vsem, denimo prejemniku povprečne plače se bo dohodek v treh letih zmanjšal od 1200 do 1300 evrov, je ponazoril.
Gorenšček, generalna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik in direktorica združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo so izpostavil, da se od vseh vlad pričakuje stabilno davčno okolje. Signal, ki se ga z novelo pošilja podjetjem, investitorjem in talentom, je po njihovem slab. Neprimerno je, da se v teh razmerah dodatno obremenjuje gospodarstvo, je dodal predsednik obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar.
"Hrvaška, ki je v evrskem in schengenskem območju, bo pridobila marsikaterega novega tujega investitorja, tudi slovenskega," je dejala Vodnik, Zadravec Caprirolo pa je povedala, da se zaposleni v bančnem sektorju odločajo za selitev davčnega rezidentstva denimo na Slovaško.
Šmuc je v imenu skupine podjetij z notranjim lastništvom opozorila na to, da novela ubija sistem notranjega lastništva v Sloveniji. "Če hoče zaposleni, ki ima delnice ali delež v podjetju, v katerem dela ali je delal, svoj delež prodati nazaj podjetju, je lahko do 25-odstotno bolj obdavčen, kot če ga proda tujcu ali tretji osebi," je orisala težavo.