Vesni Laissani, direktorici javnega zavoda Splošna knjižnica Ljutomer, mandat poteče konec avgusta, toda svet zavoda je pohitel in razpis za imenovanje direktorja objavil že konec marca. To ne bi bilo posebej sporno, niti v nasprotju z zakonom o zavodih, prav tako se takšnih praks poslužujejo tudi v drugih javnih zavodih, a v oči bode dejstvo, da je občinski svet občine Ljutomer, edine ustanoviteljice javnega zavoda, nekaj dni pred tem v prvem branju sprejel in v javno obravnavo poslal nov ustanovitveni odlok javnega zavoda. Ta bistveno spreminja organizacijo in delovanje ljutomerske knjižnice, pri čemer predvideva, da bi se k javnemu zavodu pripojila ljutomerski dom kulture in mladinsko kulturni center (MKC).
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Kadrovanje v ZD Murska Sobota) Poskus puča, ki bi lahko razklal regijo
Pohiteli z razpisom za imenovanje novega direktorja – Prekmurski župani kritični, Damjan Anželj pa zanika vlogo mestne občine v ozadju
Karbova z željo po spremembah v knjižnici
Ob obravnavi predloga odloka je bilo na seji občinskega sveta, ki je potekala 20. marca, veliko povedanega, slišati je bilo tudi nekaj pomislekov in kritik, da naj bi občina odlok pripravljala "skrivnostno in v temni sobi" ne da bi o tem predhodno povprašala vodstvo javnega zavoda, pri čemer je imel največ za povedati svetnik Srečko Žižek, ki je izrazil pomisleke tudi glede sprememb v sestavi sveta zavoda in imenovanju predstavnika uporabnikov.
Navedeni svetnik je sicer v sorodstvenem razmerju z Gregorjem Žižkom, ki je bil predsednik sveta zavoda ljutomerske knjižnice, dokler se ni lanskega septembra v istem javnem zavodu zaposlil za nedoločen čas na delovnem mestu kustos. Izbran je bil med 29 prijavljenimi kandidati. Sorodstvena povezava seže tudi do mladinsko kulturnega centra, ki ga želi občina pripojiti h knjižnici, saj ta trenutno nima samostojne pravno-organizacijske oblike. V okviru projekta je namreč občina pridobila sredstva tudi za zaposlitev, pri čemer je vodja MKC postal Bernard Rebernik, sin občinske svetnice Mire Rebernik Žižek, sicer vodje ljutomerske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Svet zavoda v ljutomerski knjižnici naj bi po novem štel šest članov, od tega bi bili trije predstavniki ustanovitelja, en predstavnik delavcev, en predstavnik uporabnikov s področja kulture in en predstavnik uporabnikov MKC Ljutomer iz starostne skupine mladih. Trenutni svet zavoda sestoji iz sedmih članov, od tega so štirje predstavniki ustanoviteljev, dva predstavnika zaposlenih in en predstavnik uporabnikov. Županja Olga Karba je že na seji napovedala, da se bo odpovedala pristojnosti, po kateri naj bi sama imenovala predstavnika uporabnikov in da bi to prepustila občinskemu svetu. Hkrati je poudarila, da gredo spremembe v smeri zadovoljevanja potreb občanov in uporabnikov javnega zavoda in spomnila, da je knjižnica že nekoč bila upravljavec kulturnega doma. "Stvari moramo približati našim ljudem, zato ker so javne. Da nekoga občinski svet imenuje v svet zavoda in ta dela v nasprotju z interesi ustanovitelja, je skregano z logiko," je med drugim dejala županja, ki je izrazila potrebo po spremembah v ljutomerski knjižnici in po svežem, modernejšem pristopu. "Mogoče bo sedaj kdo prepoznal, da je treba kaj spremeniti, ali pa bo prišel nekdo s svežimi jadri in bo zadevo zapeljal v pravo smer. Ocenjujem, da mora nekdo dati več od sebe," je Karbova jasno ciljala na vodstvo ljutomerske knjižnice. Odlok so svetniki v prvem branju sprejeli s štirinajstimi glasovi za in štirimi proti, v javni obravnavi pa je bil od 2. aprila.
Svet zavoda mimo volje ustanoviteljice
Kot so nam naknadno pojasnili v ljutomerski občini, so v fazi priprave novega ustanovitvenega akta, povabili na razgovor predsednika sveta zavoda, ki je organ odločanja v javnem zavodu, z namenom predstavitve predvidenih vsebinskih sprememb organiziranosti javnega zavoda.
"Kot ustanoviteljica javnega zavoda namreč smatramo, da je prav in primerno, da bi bili kandidati za delovno mesto direktorja v fazi prijave na javni razpis seznanjeni z dejstvom, da se bo v sklopu javnega zavoda po sprejetju novega akta, izvajalo tudi kulturno – mladinsko dejavnost. Ob tem smo jasno izrazili stališče, da je smiselno in primerno, da se postopki imenovanja direktorja SKL izvedejo po sprejetju odloka. Kljub navedenim dejstvom je svet zavoda objavil javni razpis konec mesca marca, ko novi odlok še ni bil sprejet, oziroma je bil predlog odloka šele v fazi prve obravnave," poudarjajo v upravi ustanoviteljice javnega zavoda.
Zakaj torej v svetu zavoda hitijo in delajo mimo volje ustanoviteljice? Predsednik sveta zavoda Sašo Pergar pravi, da "v interesu zakonitega in nepristranskega postopka člani sveta zavoda ne dajemo nobenih izjav, povezanih z izbiro novega direktorja javnega zavoda Splošna knjižnica Ljutomer. O rezultatu postopka boste obveščeni istočasno kot preostala javnost. Takrat boste imeli možnost zastaviti morebitna vprašanja." Direktorica nam na naša vprašanja, pri čemer nas je zanimalo tudi, ali je sama podala prijavo, ni odgovorila. Glede na molk glavnih akterjev je tako razmeroma enostavno špekulirati o motivih za manever s hitrim postopkom izbora direktorja.
Pri tem celotna zadeva močno spominja na lansko dogajanje okoli imenovanja direktorice soboškega zdravstvenega doma. Tudi tam so namreč bili v teku poskusi takratnega sveta zavoda, da bi postopek izpeljali še pred sprejemom novega ustanovnega odloka, ki je ravno tako spremenil sestavo sveta zavoda. Poskus se je izjalovil, ko je celotna zadeva prišla v javnost. Takratni soboški načrt nekaterih pa je imel enako veliko oviro v zadnji fazi, kot jo ima ljutomerski. Pri imenovanju direktorja ima namreč zadnjo besedo ustanoviteljica oziroma občinski svet, ki za izbor sveta zavoda daje zavezujoče soglasje, ali ga kandidatu zavrne. Verjetno ni nepomembno, da aktualna direktorica ljutomerske knjižnice nazadnje, leta 2019, soglasja pravzaprav ni dobila, a je v nenavadnih okoliščinah ta sklep občinskega sveta do sveta zavoda potoval tako dolgo, da se je smatralo, da občinski svet o soglasju sploh ni odločal, kar je tehnično pomenilo, da imenovanju Laissainejeve ne nasprotuje.
Ljubljanski tožilci o ponaredku še brez odločitve
Pred dvema letoma smo v našem mediju razkrili, da je javni zavod Splošna knjižnica Ljutomer v nenavadnih okoliščinah prišel do domnevno originalnega kipca Fritza Langa, slavnega filmskega režiserja, ki je v letu 1915 nekaj mesecev preživel pri Grossmannovih v Ljutomeru. Ker je bilo evidentno, da gre za ponaredek, so v javnem zavodu, čeprav šele po naši poizvedbi, vložili kazensko ovadbo zoper ljubljansko zastavljalnico zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije. Po dveh letih od njene vložitve pa očitno ta ostaja v predalih tožilstva. Najprej jo je soboško tožilstvo odstopilo v reševanje ljubljanskim kolegom, kjer so nam še lanskega novembra sporočili, da je v fazi dopolnjevanja kazenske ovadbe na Policijski postaji Ljubljana Center, po prejemu poročila v dopolnitev kazenske ovadbe pa bo sprejeta ustrezna državnotožilska odločitev. Kot so nam sedaj pojasnili na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu, je zadeva še zmeraj v fazi predkazenskega postopka in državnotožilska odločitev - torej, ali bo tožilec ovadbo zavrgel, zahteval preiskavo pred sodiščem ali neposredno vložil obtožnico - pa še zmeraj ni sprejeta.