Vsem sedmim občinah, to so Cirkulane, Tišina, Šempeter - Vrtojba, Naklo, Žiri, Škofljica in Mestni občini Koper, je sodišče izreklo negativno mnenje, ob tem pa podalo priporočila tudi ministrstvu za zdravje. Računsko sodišče je ocenilo, da so občine ravnale "v pomembnem neskladju s predpisi". Od koprske občine zahteva odzivno poročilo, od ostalih občin pa ne, saj so nepravilnosti odpravile že med revizijskim postopkom.
Kaj piše v revizijskem poročilu Občine Tišina?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Digitalizirani in idiotizirani
Lastniki in ustvarjalci vsebin se svojega odločilnega prispevka pri poneumljanju prebivalstva ali ne zavedajo ali preprosto dajejo prednost finančnemu izplenu.
V revizijskem poročilu za tišinsko občino je navedeno, da občina pri podeljevanju koncesij za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni v letu 2018 v nekaterih primerih ni poslovala v skladu s predpisi. Zapisali so, da pri podelitvi nove koncesije v letu 2018 koncesijski akt ni vseboval vseh predpisanih določil, kar je v nasprotju z Zakonom o zdravstveni dejavnosti. "Z izbranim koncesionarjem je občina sklenila koncesijsko pogodbo in dopustila opravljanje koncesije, kljub temu, da niso bile izpolnjene vse zakonske zahteve glede izpolnjevanja pogojev, ki jih določa Zakon o zdravstveni dejavnosti," je eden od razlogov za negativno mnenje.
Občina je namreč 28. novembra 2019 objavila javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne služne v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju splošne oziroma družinske medicine za območje občine. V razpisni dokumentaciji je določila, da bo ponudnika po izdaji odločbe o koncesiji ter pred sklenitvijo koncesijske pogodbe pisno pozvala k predložitvi dokazila o urejenem zavarovanju odgovornosti za zdravnike, vendar tega ni storila. "Ugotovili smo, da je občina z izbranim koncesionarjem Živa v parku, d. o. o. sklenila koncesijsko pogodbo, čeprav pred sklenitvijo pogodbe koncesionar ni predložil dokazila o urejenem zavarovanju odgovornosti za zdravnike. Koncesijska pogodba je bila sklenjena 27. 12. 2018, koncesionar pa je sklenil zavarovanje poklicne odgovornosti šele za obdobje od 10. 1. 2019 do 10. 1. 2020. Občina je z izbranim koncesionarjem sklenila koncesijsko pogodbo in dopustila opravljanje koncesije, kljub temu da koncesionar ni izpolnjeval vseh pogojev iz 44.č člena ZZDej," piše v obrazložitvi.
Računsko sodišče pa je navedlo še, da je občina koncesionarjema, ki sta jima bili podeljeni koncesiji za določen čas pred spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti v letu 2017 in bi se čas njune veljavnosti iztekel po preteku 15 let od uveljavitve tega zakona, z odločbo o spremembi koncesijske odločbe novo obdobje podelitve koncesije določila v nasprotju z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti. Zadnji vzrok za negativno mnenje pa je ta, da občina ni preverila, ali je koncesionar, s katerim je sklenila pogodbo pred spremembo zakona, v roku izpolnil v zakonu določene pogoje za opravljanje koncesije.
Priporočila Računskega sodišča
Ob tem računsko sodišče meni, da bi moralo ministrstvo bolj aktivno pristopiti k oblikovanju jasne razmejitve primarne in sekundarne zdravstvene ravni. Računsko sodišče je ugotovilo nepravilnosti tako pri podeljevanju novih koncesij na podlagi sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so bile sprejete leta 2017, kot tudi pri usklajevanju koncesij, ki so bile podeljene še pred spremembo zakona, a so jih morali nato zakonsko uskladiti.
Večina občin v zakonskem roku ni uskladila obdobja trajanja koncesij, ki so bile podeljene pred uveljavitvijo novele zakona o zdravstveni dejavnosti, kar pa je po ugotovitvah računskega sodišča veljalo tudi za 31,1 odstotka vseh slovenskih občin. Nekatere občine so kot razlog za to navajale, da so čakale na nadaljnja navodila ministrstva za zdravje ter na odločitev upravnega sodišča glede že vloženih tožb koncesionarjev proti drugim občinam. Prav tako večina občin ni razumela, da so v skladu z zakonom dolžne preverjati, ali so koncesionarji uskladili izvajanje dejavnosti tako, da so izpolnili zakonske pogoje.
V obeh primerih računsko sodišče meni, da bi moralo ministrstvo za zdravje kot pristojni organ preveriti stanje na tem področju ter ustrezno ukrepati. Prav tako bi bilo smiselno in potrebno, da ministrstvo vzpostavljeno evidenco podeljenih koncesij po uveljavitvi zakonske spremembe dopolni s koncesijami, ki so bile podeljene že pred pred uveljavitvijo tega sprememb, S tem bi po prepričanju računskega sodišča vzpostavilo pregled nad vsemi podeljenimi (in tudi odvzetimi) koncesijami za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni.
Smiselno bi tudi bilo, da je evidenca javno dostopna, meni računsko sodišče. Glede na nekatere dileme pri izvajanju določb zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so jih med revizijo izpostavile občine oz. so jih pokazale revizijske ugotovitve, pa računsko sodišče meni, da bi ministrstvo za zdravje moralo proučiti, ali je zakon v celoti ustrezen ali pa bi ga bilo treba v nekaterih določbah spremeniti.
Poleg ustreznejšega ločevanja primarja in sekundarja bi po mnenju računskega sodišča morala zakonodaja bolj ustrezno opredeliti pogoj za pridobitev koncesije, da ponudnik ni v postopkih pred organi zdravniške zbornice zaradi kršitev v zvezi z opravljanjem poklica, saj trenutna opredelitev dejansko onemogoča podelitev koncesije pravnim osebam, navajajo na sodišču.
Poleg tega opozarjajo na potrebo po jasni opredelitvi pogoja, v kakšnem obsegu mora koncesionar skleniti pogodbo z javnim zdravstvenim zavodom o obsegu in vrstah sodelovanj za potrebe izvajanja neprekinjenega zdravstvenega zavoda - za vse zaposlene zdravnike, le za enega odgovornega nosilca ali za vse odgovorne nosilce za posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti.
Na računskem sodišču v zakonu pogrešajo jasno opredelitev pojma, kdaj koncesionar zagotavlja "ustrezno število" usposobljenih zdravstvenih delavcev in sodelavcev, predlagajo tudi razmislek o spremembi določbe o trajanju koncesije v smeri, da se občinam omogoči podeljevanje ali podaljševane koncesij tudi za obdobje, krajše od 15 let. Ministrstvu predlaga, naj ponovno preveri ustreznosti ureditve, ki ob podaljšanju koncesije ne zahteva izpolnjevanja enakih pogojev kot ob podelitvi koncesije.