Občina Radenci je za 1,5 milijona evrov prodala svoj 50-odstotni poslovni delež v družbi Dosor, katerega izklicna cena na dražbi je bila 1,2 milijona evrov. Kot smo neuradno izvedeli, je svoj polovični delež v Dosorju prodala tudi finančna družba Heta Asset Resolution. Ta naših informacij ni zanikala, prodaje pa tudi ne komentira. Kupec obeh deležev je po naših informacijah Senecura, največji zasebni upravitelj domov za starejše v Avstriji, ki je del mednarodne mreže domov za starejše francoskega koncerna Orpea. Za nakup doma se je Senecura pogajala z občino in Heto že oktobra lani, vendar posla potem niso izpeljali do konca.
Kot nam je potrdil radenski župan Roman Leljak, so se dražbe udeležili trije dražitelji, Deos iz Ljubljane ter avstrijski družbi AOS iz Beljaka, za katero je kavcijo za sodelovanje na dražbi plačala povezana družba Care Holding iz Ljubljane, ter Senecura. »Pogovarjal sem se s predstavniki Senecure in povedali so mi, da nameravajo dejavnost v Radencih razširiti v smislu širitve doma, pa tudi poslovanja na varovana stanovanja, zato verjamem, da bo ta nakup koristen tako za občane kot za podjetje Dosor,« je po uspešno izvedeni dražbi dejal Leljak. Ni pa informacij o tem, kakšna je bila dinamika na dražbi, ki bi razkrila ogretost in taktiko posameznih konkurentov, predvsem pa o tem, kako so potekala še pogajanja s Heto, ki je prodajala tako svoj poslovni delež kot tudi terjatev, ki jo ima do Dosorja.
Dražba, ki jo je za prodajo svojega poslovnega deleža v družbi Dosor pripravila Občina Radenci, je presenečenje zaradi zvenečih imen dražiteljev, dosežene prodajne cene in uspešnosti že v prvem poskusu. Da bo ob morebitni neuspešni prvi dražbi občina zadržala lastništvo v Dosorju in da nove dražbe ter s tem še ene možnosti za potencialne kupce ne bo, je Leljak kot taktiko občine pri prodaji občinskega deleža razkril 19. maja na družbenem omrežju. Očitno se je obnesla, s tem da je dosežena cena bolj kot ne posledica resnih konkurentov, ki so se potegovali za nakup doma. Dosor namreč velja po ponudbi in kakovosti storitev za enega najboljših domov za starejše v Sloveniji, s pridobitvijo koncesije, ki jo ima zdaj skoraj za vse postelje, pa je lani uravnovesil poslovanje in ustvaril dober poslovni rezultat ter dobiček.
In kdo so dražitelji, ki so se potegovali za nakup Dosorja? Senecura je, kot omenjeno, največji zasebni upravljavec domov za starejše v Avstriji in je del mednarodne mreže domov za starejše francoske skupine Orpea. Ta načrtuje gradnjo manjših domov v petih slovenskih občinah, za katere je že tudi pridobila koncesije, v Komendi za 68 mest, v Starem trgu pri Ložu za 51, v Žireh za 56, v Železnikih za 55 in v Pivki za 64 mest. Oktobra lani smo že poročali, da je radenski občinski svet sprejel sklep, da bo občina svoj polovični delež v Dosorju prodala za 800 tisoč evrov, s tem da je takrat najvišja ponujena kupnina Senecure znašala 650 tisoč evrov, pogajalske strani pa so se zbližale ob predlogu, da razliko 150 tisoč evrov prispeva finančna družba Heta, in sicer tako, da se za toliko zmanjša vrednost terjatve, ki jo ima do Dosorja. Kaj se je zgodilo, da je Senecura zdaj pripravljena plačati dvakrat višjo ceno kot pred pol leta, za zdaj ostaja neznanka.
Deos, celostna oskrba starostnikov, je družba v zasebni lasti, ki jo obvladuje ena najvplivnejših slovenskih finančnic Alenka Žnidaršič Kranjc. Ustanovljena je bila leta 1995, njena osnovna dejavnost pa je opravljanje institucionalnega varstva starejših v osmih centrih starejših po Sloveniji in socialnovarstvenih storitev v oskrbovanih stanovanjih. Deos zaposluje več kot 690 ljudi, ki skrbijo za 1340 stanovalcev. Žnidaršič Kranjčeva pa je med drugim tudi lastnica največjega zasebnega pokojninskega sklada Prva Group. Ob dveh močnih zasebnih družbah, ki sta sodelovali na dražbi in se ukvarjata z institucionalnim varstvom starejših ter potegujeta za utrditev svojega položaja v Sloveniji, pa je tretje ime v slovenskem prostoru še povsem nepoznano.
Kot nam je potrdil radenski župan Roman Leljak, so se dražbe udeležili trije dražitelji, Deos iz Ljubljane ter avstrijski družbi AOS iz Beljaka, za katero je kavcijo za sodelovanje na dražbi plačala povezana družba Care Holding iz Ljubljane, ter Senecura. »Pogovarjal sem se s predstavniki Senecure in povedali so mi, da nameravajo dejavnost v Radencih razširiti v smislu širitve doma, pa tudi poslovanja na varovana stanovanja, zato verjamem, da bo ta nakup koristen tako za občane kot za podjetje Dosor,« je po uspešno izvedeni dražbi dejal Leljak. Ni pa informacij o tem, kakšna je bila dinamika na dražbi, ki bi razkrila ogretost in taktiko posameznih konkurentov, predvsem pa o tem, kako so potekala še pogajanja s Heto, ki je prodajala tako svoj poslovni delež kot tudi terjatev, ki jo ima do Dosorja.
Dražba, ki jo je za prodajo svojega poslovnega deleža v družbi Dosor pripravila Občina Radenci, je presenečenje zaradi zvenečih imen dražiteljev, dosežene prodajne cene in uspešnosti že v prvem poskusu. Da bo ob morebitni neuspešni prvi dražbi občina zadržala lastništvo v Dosorju in da nove dražbe ter s tem še ene možnosti za potencialne kupce ne bo, je Leljak kot taktiko občine pri prodaji občinskega deleža razkril 19. maja na družbenem omrežju. Očitno se je obnesla, s tem da je dosežena cena bolj kot ne posledica resnih konkurentov, ki so se potegovali za nakup doma. Dosor namreč velja po ponudbi in kakovosti storitev za enega najboljših domov za starejše v Sloveniji, s pridobitvijo koncesije, ki jo ima zdaj skoraj za vse postelje, pa je lani uravnovesil poslovanje in ustvaril dober poslovni rezultat ter dobiček.
In kdo so dražitelji, ki so se potegovali za nakup Dosorja? Senecura je, kot omenjeno, največji zasebni upravljavec domov za starejše v Avstriji in je del mednarodne mreže domov za starejše francoske skupine Orpea. Ta načrtuje gradnjo manjših domov v petih slovenskih občinah, za katere je že tudi pridobila koncesije, v Komendi za 68 mest, v Starem trgu pri Ložu za 51, v Žireh za 56, v Železnikih za 55 in v Pivki za 64 mest. Oktobra lani smo že poročali, da je radenski občinski svet sprejel sklep, da bo občina svoj polovični delež v Dosorju prodala za 800 tisoč evrov, s tem da je takrat najvišja ponujena kupnina Senecure znašala 650 tisoč evrov, pogajalske strani pa so se zbližale ob predlogu, da razliko 150 tisoč evrov prispeva finančna družba Heta, in sicer tako, da se za toliko zmanjša vrednost terjatve, ki jo ima do Dosorja. Kaj se je zgodilo, da je Senecura zdaj pripravljena plačati dvakrat višjo ceno kot pred pol leta, za zdaj ostaja neznanka.
Deos, celostna oskrba starostnikov, je družba v zasebni lasti, ki jo obvladuje ena najvplivnejših slovenskih finančnic Alenka Žnidaršič Kranjc. Ustanovljena je bila leta 1995, njena osnovna dejavnost pa je opravljanje institucionalnega varstva starejših v osmih centrih starejših po Sloveniji in socialnovarstvenih storitev v oskrbovanih stanovanjih. Deos zaposluje več kot 690 ljudi, ki skrbijo za 1340 stanovalcev. Žnidaršič Kranjčeva pa je med drugim tudi lastnica največjega zasebnega pokojninskega sklada Prva Group. Ob dveh močnih zasebnih družbah, ki sta sodelovali na dražbi in se ukvarjata z institucionalnim varstvom starejših ter potegujeta za utrditev svojega položaja v Sloveniji, pa je tretje ime v slovenskem prostoru še povsem nepoznano.