Že julija letos, ob začetku izvajanja novih koncesij, ki jih je država podelila družbam Nomago, Arriva in Avtobusni promet (AP) Murska Sobota, je nastala zmešnjava zaradi sprememb, pri čemer so bili besni tudi številni pomurski uporabniki avtobusnih prevozov. V Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), kjer po novem sestavljajo vozne rede za vso državo, so takrat za naš medij zanikali, da bi prišlo do ukinitve povezav med manjšimi kraji v Pomurju z Mariborom in Ljubljano. Kot so pojasnili, se je dotedanja povezava Murska Sobota–Maribor v celoti preusmerila na avtocesto in s tem postala bistveno hitrejša, obenem pa sta se ohranili povezavi Murska Sobota–Gornja Radgona in Gornja Radgona–Maribor, ki ju sicer izvajata različna prevoznika. »Pregled potovalnih navad je pokazal, da Murska Sobota in celotno Pomurje zelo gravitirata na Maribor, zato smo omogočili takšen prevoz, ki ga bodo uporabljali dnevni potniki, saj se je sedaj potovalni čas skrajšal z ene ure in 15 minut na 41 minut,« so poudarili v DUJPP in dodali, da so okrepili tudi obstoječo povezavo med Mursko Soboto in Ljubljano na račun povezave Murska Sobota–Piran, čeprav morajo potniki sedaj v Ljubljani prestopiti za Koper.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Prisluhnejo naj potrebam potnikov
Tako je bilo poleti, nakar je prišlo novo šolsko leto in so počitniške vozne rede znova zamenjali novi. Ti naj bi prinesli obogateno ponudbo intervalnih in neposrednih povezav, prevozov v dopoldanskem, popoldanskem in večernem času ter hitrih povezav s krajšim potovalnim časom ob upoštevanju voznih redov železniškega potniškega prometa. A kaos v javnem potniškem prometu je po vsej državi postal še večji. Največ pritožb zaradi domnevne ukinitve povezav in neizvajanja prevozov je resda v jugovzhodni Sloveniji, vendar imajo nevšečnosti tudi potniki v Pomurju, predvsem na desnem bregu reke Mure, kjer se prekrivata dva koncesionarja – Arriva in AP Murska Sobota. Kot potrjuje Franc Čuš, ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, kjer je okoli 80 odstotkov oziroma 500 dijakov dnevnih vozačev iz različnih smeri, so se uresničila predvidevanja, da se bodo porušili dosedanji razporedi avtobusnih povezav.
»Največje težave so se pojavile na progah, kjer morajo dijaki prestopati, še posebej ko gre za različna avtobusna prevoznika. Denimo prestopanje v Gornji Radgoni, Ormožu, Murski Soboti. Prav tako so se zgodili zamiki nekaterih prevozov, kar pomeni za dijake zgodnejše vstajanje oziroma kasnejši prihod domov. Tudi nekatere linije so se spremenile, kar pomeni, da morajo sedaj dijaki prestopati ali jih starši vozijo na najbližja avtobusna postajališča,« pojasnjuje ravnatelj in dodaja, da so veliko težav v dogovoru z DUJPP odpravili že v prvem tednu novega šolskega leta. Odprtih pa ostaja, kot poudarja Čuš, še nekaj vprašanj, kjer pričakujejo, da bodo prevozniki prisluhnili potrebam potnikov. Pri tem kot problematične našteje gnečo na avtobusih na progi Gornja Radgona–Radenci–Ljutomer, prestopanje na avtobusih med Kapelo in Radenci in pozen odhod avtobusa, ki vozi med Ljutomerom, Malo Nedeljo in Svetim Jurijem ob Ščavnici.
Ravnatelj pravi, da so z državno družbo dogovorjeni, da šola še ta teden pozove starše in dijake, naj sporočijo, kje se še pojavljajo težave, in bodo potem skušali s prevozniki najti ustrezne rešitve. »Kot pozitivno bi navedel, da so se predvsem v popoldanskem času vzpostavili nekateri dodatni prevozi na določenih progah, prav tako so iz nekaterih smeri avtobusi bolj usklajeni z začetkom pouka,« še pripomni Čuš. V DUJPP in na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki je pristojno za to področje, s prstom kažejo na agencijo za varstvo konkurence, ki je dopustila koncentracijo trga, in na koncesionarje, ki se na izvajanje prevozov niso pripravili. Pri tem zatrjujejo, da so ves čas v stiku s šolami in občinami pri reševanju težav, ki so nastale zaradi »samovolje koncesionarjev«. Tem grozijo tudi z inšpekcijskimi nadzori zaradi neizvrševanja koncesijskih pogodb in finančnimi sankcijami.
Tudi pri šolskih prevozih ni rožnato
Problemi se ne pojavljajo zgolj pri linijskih prevozih, ampak tudi pri posebnih – šolskih prevozih. Ti so za osnovnošolce brezplačni, za njih pa morajo poskrbeti in jih tudi plačati občine. Stroški pa tudi in predvsem zaradi pomanjkanja konkurence na trgu enormno naraščajo in so se za nekatere razpršene občine, kot sta puconska in moravskotopliška, v zadnjih letih celo podvojili. Tudi Občina Apače je nedavno morala sprejeti rebalans, saj je v proračunu za ta namen zmanjkalo 20 tisoč evrov. Pomanjkanje konkurence ne vodi zgolj v cenovno izsiljevanje, ampak pogosto celo v nižanje kakovosti storitev, kar se kaže tudi v prenatrpanosti šolskih avtobusov. Ni odveč dodati, da gre širše gledano za eno izmed mnogih težav evropske nekonkurenčnosti, kjer vlada kronično pomanjkanje avtobusnih voznikov. Po podatkih mednarodne organizacije za cestni transport (IRU) je bila lani v Evropi potreba po 105 tisoč voznikih, leta 2028 pa naj bi jih primanjkovalo že 275 tisoč.