Namera o prodaji dvajset hektarjev velikega kmetijskega zemljišča v Žitkovcih, kjer naj bi postavili industrijske rastlinjake, ni bila predhodno objavljena na oglasni deski upravne enote oziroma na državnem portalu eUprave. Prav tako je bil promet s tem ogromnim kmetijskim zemljiščem izveden, ne da bi pristojna upravna enota zanj po zakonu o kmetijskih zemljiščih izpeljala posebni postopek, s katerim bi preverjala predkupno pravico (to imajo solastnik, kmet mejaš, zakupnik, drug kmet, kmetijska organizacija in sklad kmetijskih zemljišč in gozdov) ter izdala odločbo, s katero bi odobrila pravni posel. Iz Upravne enote Lendava so nam sporočili, da je bil po njihovih evidencah izveden samo en postopek odobritve pravnega posla med skladom kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG) ter družbo Skrinja BB, vendar pri tem ni šlo za parcelo, po kateri poizvedujemo. Kot še pojasnjujejo, je organ pristojen za odobritev pravnega posla, če gre za kmetijska zemljišča, tudi če gre na zemljišču za kmetijski del. Če pa gre po namenski rabi za stavbno zemljišče, postopek ne teče po določilih zakona o kmetijskih zemljiščih. SKZG je torej parcelo, ki je v naravi sicer obdelovalna zemlja, kupcu prodal kot zemljišče, namenjeno za postavitev objektov za kmetijsko proizvodnjo. Vse okoliške parcele sklada in občine, ki so še zajete v začetem postopku izdelave OPPN za to 23 hektarjev veliko območje, ki ga je s sklepom pred kratkim začela Občina Dobrovnik, so opredeljene kot najboljša kmetijska zemljišča brez režimov. Kot smo že poročali, je bila pogodba s podjetjem Skrinja BB, ki ga lastniško obvladuje poslovnež Boštjan Bandelj, sklenjena v drugi polovici oktobra 2023, kupnina je znašala skupaj z DDV 2,5 milijona evrov. Sklad je 20. septembra kmetijsko ministrstvo zaprosil za soglasje k sklenitvi posla in ga tudi dobil. Podpisala ga je ministrica Irena Šinko, in to tri dni pred razrešitvijo v državnem zboru. V obrazložitvi soglasja je navedeno, da je potrdilo o namenski rabi zemljišča 15. junija izdala skupna občinska uprava občin Lendava, Dobrovnik in Kobilje. Lokacijska informacija, ki je bila izdana po sklenitvi pogodbe, namensko rabo opiše kot površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(u)Sodna stavba: Horvat o boju med veliko Svobodo in manjšo SD, Žibratova o enem gnilem jajcu
Pomurske politike, ki se jih odmevna afera posredno in neposredno dotika, smo zaprosili za odziv na aktualno dogajanje.
V svetu SKZG tudi Kardinar
V SKZG trdijo, da je postopek prodaje potekal skladno z zakonodajo, saj je predmetno zemljišče svet sklada 22. junija lani uvrstil v program prodaje, kjer je razvidno, da je bila kot način prodaje zemljišča opredeljena objava na spletni strani. Že leta 2022 naj bi se za odkup zemljišča zanimali dve podjetji, a po več izvedenih javnih razpisih ni bilo prijav. Vse dokler konec lanskega maja interesa ni izkazala družba v lasti Bandlja. Tisto, kar bode v oči, je dejstvo, da je v konkretnem poslu v preteklosti, torej še pred letom 2022, moralo priti do spremembe namembnosti zemljišča. Gre za tradicionalno dolg in mukotrpen postopek, ki se velikokrat ne izide v korist pobudnikov, s čimer imajo ta hip izkušnje številne pomurske občine, ki se lotevajo sprejema občinskih prostorskih načrtov. Ravno tako je pogosto treba za zmanjšanje negativnih posledic na kmetijske površine in ohranjanje kmetijskega potenciala območja zagotoviti nadomestno kmetijsko zemljišče primerljive kakovosti in velikosti. »Namen rabe zemljišč je določen v občinskih prostorskih načrtih in ne s strani prodajalca. Občina Dobrovnik je spremenila namembnost omenjenih zemljišč iz kmetijskih v stavbna. Če bi zemljišča glede namembnosti ostala kmetijska, jih Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ne bi prodajal. Sklad skladno s svojo razvojno strategijo prednostno prodaja stavbna zemljišča,« so za naš časopis pojasnili v SKZG. Pri tem je treba dodati še en pomemben podatek v celotni zgodbi. V svetu SKZG, ki je torej organ upravljanja javnega zavoda, je do konca lanskega januarja sedel tudi dobrovniški župan Marjan Kardinar.
Več kot polovica vseh prodanih površin
Da gre v Žitkovcih za neobičajen posel, priča dejstvo, da je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG) v zadnjem desetletju v Pomurju kupil površine v skupni velikosti dobrih 960 hektarjev in za to odštel 11,2 milijona evrov, na drugi strani pa je v regiji v istem obdobju prodal le za 41 hektarjev površin in zaslužil slabe tri milijone evrov. To pomeni, da prodaja zemljišč v Žitkovcih znaša tri četrtine skupne prodajne vrednosti poslov SKZG v zadnjih desetih letih v Pomurju in več kot polovico vseh prodanih površin. V odgovoru so nam v SKZG podrobneje pojasnili zgolj odkupno strategijo. Za odkup kmetijskega zemljišča ali gozda se tako odločajo za vsak posamezen primer posebej, na osnovi različnih kriterijev. Prednostno izvajajo promet, s katerim zaokrožujejo tako lastniško kot posestno strukturo zemljišč, kupujejo pa tudi večja, predvsem v denacionalizacijskih postopkih vrnjena posestva in jih dajejo v zakup. Kupujejo tudi manjše površine, ki jih je mogoče priključiti obdelavi sosednjih kmetij ali jih dolgoročno zložiti v večjo in zanimivo obdelovalno površino. Nič pa o prodajni strategiji. Razvojna strategija, na katero se sicer v odgovorih na naša vprašanja večkrat sklicujejo, eksplicitno navaja, da je prodaja zemljišč omejena na prodajo stavbnih zemljišč, v manjši meri pa se izvaja prodaja kmetijskih zemljišč. »Pri prodaji kmetijskih zemljišč, kmetij in stavbnih zemljišč se zasleduje nacionalna in ekonomska upravičenost,« je med drugim zapisano v dokumentu.
Sprememba namembnosti že leta 2013
Za uresničitev projekta, ki ga v Žitkovcih načrtuje Skrinja BB, ki je v lasti slovenskega poslovneža Boštjana Bandlja s partnerji, se nista spreminjala prostorski načrt in sama namembnost, so poudarjajo v družbi. Do zadnjih sprememb v občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrovnik je namreč prišlo leta 2016, torej kar nekaj let prej, kot je podjetje Skrinja BB izkazalo interes za investicijo v Prekmurju, in preden je prišlo do neuspelih poskusov prodaje v letu 2022.
Občina Dobrovnik pri tem pojasnjuje, da se je namembnost zemljišč spremenila v letu 2013. »Odlok o prostorskem načrtu Občine Dobrovnik, na podlagi katerega so se kmetijska zemljišča spremenila v stavbna zemljišča, je bil v občinskem svetu sprejet 9. 7. 2013, objavljen pa v Uradnih objavah Občine Dobrovnik 7. 10. 2013 in začel veljati 8 dni po objavi, torej 15. 10. 2013. Občina Dobrovnik je začela postopek priprave prostorskega akta že v začetku leta 2007, torej sedem let pred sprejetjem prostorskega akta, ki je danes v veljavi. Po 17 letih nastanka zasnov, da se območje Ž18 nameni za postavitev rastlinjakov, je Občina Dobrovnik zadovoljna, da se je našel investitor, ki je pripravljen slediti razvojnim ciljem občine.«
Bandelj v Žitkovce z najboljšimi nameni
Podjetje Skrinja BB je dve parceli med Dobrovnikom in Žitkovci kupilo na podlagi javnega razpisa, ki ga je avgusta lani objavil sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, pri tem pa so ponudili ceno, ki je bila višja od izklicne. Parcela 531 k. o. Žitkovci, ki je v 7 % imela zemljišče kmetijske namembnosti, je šla skozi postopek odobritve pravnega posla z objavo na upravni enoti, za katero ni oddal ponudbe nihče od predkupnih upravičencev. Večja parcela št. 1356 pa je v celoti parcela stavbne namembnosti in zato za prodajalca predmetni postopek ni bil zakonsko predpisan. Kot je ob tem poudaril Bandelj, je cilj na zemljišču postaviti sodobne rastlinjake, ki bodo vse leto omogočali pridelavo lokalne zelenjave z najmodernejšimi tehnološkimi pristopi, brez uporabe pesticidov in z uporabo geotermalne energije. Ob tem pa je zagotovil: »V Občino Dobrovnik prihajamo z najboljšimi nameni. Verjamemo, da bomo s projektom zagotovili večjo prehransko samooskrbo v Sloveniji ter pozitivno vplivali na gospodarski razvoj občine in širše regije, obenem pa ustvarili nova delovna mesta.« Podrobnejše načrte, povezane z razvojem lokacije, bo podjetje predstavilo v naslednjih mesecih, ko bodo časovni okviri razvoja lokacije bolje poznani.