Po dobrih dvajsetih letih je Ludvika Novaka na čelu Občine Puconci zamenjal Uroš Kamenšek. Oba podpira Slovenska ljudska stranka, nekdanji župan je tudi prispeval kamenček k odločitvi Bodončana, da se spusti v župansko tekmo. Z novim županom smo se pogovarjali o viziji razvoja občine, o usodi že začetih projektov in o unovčitvi izkušenj s področja turizma.
Dolga leta ste predsednik Pomurske turistične zveze (PTZ). Kaj vas je prepričalo, da ste se podali v lokalno politiko, doslej se v njej niste resno preizkusili?
»V lokalni politiki neposredno nisem bil, sem pa bil vpet v delovanje občine kot član raznih delovnih teles in odborov. Kot predsednik Zveze kulturnih in turističnih društev Občine Puconci sem tudi pokrival področje ljubiteljske kulture in turizma. V prejšnjem mandatu sem bil še predsednik vaškega odbora Bodonci. Delovanje mi je poznano, aktiven sem bil, ne pa na prvi bojni črti.
Precej občanov mi je namignilo, da v meni vidijo osebo, ki lahko zamenja dolgoletnega župana Ludvika Novaka, in o tem sem tako začel razmišljati. Potem sta se zgodila še dva pomembna trenutka. Prvi je bil Novakovo neposredno vprašanje, ali bi se podal v županski boj, ob čemer sem bil počaščen, drugi pa, ko mi je podporo izrazila družina. To je bilo ključno. Moram pa priznati, da sem v preteklosti o tem že razmišljal. Novak je bil 27 let župan in eno leto podžupan. To je lepa doba in menim, da je bil čas za spremembo, kar so občani tudi potrdili. Občina potrebuje svežo energijo, mladost in drugačen pogled na svet. Mlajše generacije vidijo dogajanje drugače in jaz imam pri svojih odločitvah v mislih vedno sedemletno hčer. Sprašujem se, kakšne razmere ustvarjati, da bodo naši otroci lepo živeli v tem okolju. Živimo dobro, imamo lepe kraje in ne želimo si, da bi se vsi selili med ljubljanski beton.«
Boste PTZ vodili še naprej?
»Za zdaj še, se bomo pa z upravnim odborom pogovorili, kako naprej. Imamo projekte in ideje o tem, v katero smer razvijati zvezo kot krovno organizacijo. Odločitev bo stvar dogovora, skoraj raje pa bi videl, da bi našli nekoga, ki bi mu jaz pomagal, ne bi pa bil več odgovorna oseba.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(POMURSKI NOGOMET) Čarda in Odranci ne popuščata, zmaga tudi za Polano
Zbrali smo izide srečanj v pomurskih nižjih nogometnih ligah.
Župansko funkcijo ste se odločili opravljati poklicno in to bo torej vaša prioriteta.
»Tako je, tudi pred volitvami sem občanom obljubljal spremembe, napredek, razvoj občine in to zahteva celega človeka.«
Puconska občina je sestavljena iz 23 naselij. Kako jih vsaj približno enakomerno razvijati?
»Na začetku je treba priznati, da je bilo v preteklosti ogromno že narejenega. Bistvo je tudi, da poznamo karakteristike krajev, tistih iz ravninskega in tistih iz goričkega dela, ter potrebe ljudi. Njim se je treba približati. Lotili se bomo priprave dolgoročnega razvojnega načrta občine. Najprej je treba ugotoviti, na kateri točki smo, potem pa si zastaviti jasne cilje in vizijo, kam želimo priti. Takrat bomo tudi opredelili razvoj krajev. Leta 2023 bomo v rebalansu proračuna dodali postavko participativni proračun. Zavedam se, da to kratkoročno ne bo prineslo veliko sredstev, ampak vsa naselja bodo imela enako izhodišče in na dolgi rok bo znesek opaznejši.
Veseli me, da so na terenu stroji, ki v projektu Rune gradijo optično omrežje. V obdobju do dveh let bo občina pokrita z optičnim omrežjem, uredil se bo vodovod sistema B, komunalno infrastrukturo bomo reševali z drugačnim načinom razmišljanja. Kajti tam, kjer so razpršena naselja, je najbolj optimalna rešitev gradnja individualnih ali skupinskih malih čistilnih naprav. Več časa in sredstev bo namenjenih izvajanju mehkih vsebin, s katerimi želimo dvigniti kakovost življenja na podeželju. Enakomeren razvoj krajev je zaradi karakteristik težko zagotoviti. Sem pa krajevnim skupnostim že dejal, da me morajo povabiti na naslednjo sejo, saj jim želim povedati, naj pripravijo štiriletne programe in naj razmišljajo dolgoročno. Tako bomo vedeli, kaj želimo imeti letos in kaj lahko počaka še leto ali dve.«
Na čelo občine ste prišli, ko so aktivnosti za nekatere projekte že potekale, denimo za dom starejših občanov, izveden je bil razpis za gradnjo vrtca v Puconcih, a neuspešno. Kakšna bo usoda teh projektov?
»Za vse projekte, ki že tečejo, smo opravili prve informativne sestanke z izvajalci in projektanti, nadaljevali jih bomo januarja. Javni razpis za vrtec bo ponovljen, pred objavo bomo še enkrat prečesali projektno dokumentacijo in razpisne pogoje, tudi s ciljem, da iščemo finančne rezerve. Obremenitev je velika, govorimo o približno štirih milijonih evrov, predvsem na račun podražitev. Veseli me, da je šolsko ministrstvo pristopilo k podpisu aneksa o prenosu sredstev iz leta 2023 v 2025, terminski načrt pa je, da se v prvi polovici leta začnejo prva dela. Kar se tiče doma starejših, narejena bo revizija razmišljanja, v katero smer iti. Objavljen je razpis za institucionalno varstvo za gradnjo objektov do 20 enot in treba je analizirati, kaj pomeni za nas, če bi se odločili za to varianto. Prav tako smo že imeli sestanek za pripravo občinskega prostorskega načrta, ki poteka že od leta 2013. To je predolgo obdobje in treba je potegniti črto. Za vse obstoječe projekte si bomo postavili realne terminske načrte in se jih držali, od tega ne bom odstopal.«
Za katere projekte se boste kot župan še zavzemali?
»Najprej za izvedbo aktualnih, medtem ko bodo novi vezani na razvoj turistične infrastrukture, kmetijstva, vključevanje občanov in spodbujanje občanov k proaktivnemu delovanju in razmišljanju o občini. Pomembno se mi zdi tudi delo z mladimi, zato bo ustanovljen odbor oziroma komisija za mlade. Želim, da mi iz prve roke povedo, kaj potrebujejo. Nove vsebine se bodo uvajale za starejše in upokojence, v načrtu so dnevni delovno- varstveni centri. Težim tudi k razvoju infrastrukture, digitalnemu in zelenemu prehodu, a je treba najprej pripraviti dolgoročni načrt. Na občini čakamo novo kohezijsko obdobje in prilagodili se bomo razpisom, tudi nacionalnim, ker z lastnimi sredstvi vsega ne moremo financirati. Idej je ogromno, morajo pa biti vitalne.«
Mimo draginje na moremo, zato je verjetno še toliko bolj treba računati na sredstva iz evropskih skladov.
»Razvoj turistične infrastrukture, spodbujanje razvoja kmetijstva in gospodarstva bodo v veliki meri odvisni od razpisov in evropskih sredstev. Podali se bomo tudi na področja, kjer se občina še ni preizkušala. Gre za programe evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg), saj smo pobrateni z občinami na Hrvaškem, Madžarskem, v Srbiji, Severni Makedoniji … Obstajajo programi, ki ponujajo ogromno možnosti, in čas je, da tudi mi svoje znanje in stopnjo razvitosti prenašamo naprej. Mednarodne obiske v minulih tednih smo namenili neformalnim pogovorom in na področju ljubiteljske kulture se že pripravlja projekt, ki bo prijavljen na kulturnem ministrstvu v Srbiji. Šlo bo za sodelovanje Slovenije, Srbije in Severne Makedonije. Sodelovanje s pobratenimi občinami želimo dvigniti na višjo raven.«
Kako boste na novem delovnem mestu uporabili izkušnje, ki jih imate na področju turizma? Kako daleč sta napovedana hostel na Vaneči in razgledni stolp v Bodoncih?
»Znanje, izkušnje in povezave, ki jih imam, bom skušal čim bolje izkoristiti. V hostlu je pri koncu opremljanje prostorov in spomladi ga bomo odprli. Za razgledni stolp so pripravljene idejne zasnove, projekt bomo nadaljevali, vendar se ne bomo silili. Zavedamo se, da točke, ki jih lahko izkoristimo za turistične namene, imamo, stolp pa ni le občinskega pomena, ampak regijskega. Želim si, da občani v turizmu prepoznajo svojo priložnost, smo na podeželju, kmetijstvo je še ohranjeno in obstaja veliko dobrih praks doma in v tujini, ki dokazujejo, kako se lahko potencial izkoristi.
Se bodo zgodile kakšne spremembe v občinski upravi?
»Takoj ko sem prišel, sem s sodelavci spil kavo in jim povedal, da bom v januarju z njimi opravil individualne razgovore, da mi povedo, na katerih delovnih področjih imajo največ težav. Vsekakor načrtujem reorganizacijo, novo sistematizacijo in delitev del. Če bomo ugotovili, da smo na katerem področju prešibki, se bomo okrepili.«
Občina je imela v prejšnjem mandatu dva podžupana. Kako je sedaj?
»Občina za zdaj nima podžupana in tako bo ostalo.«
Sprostitev od napornega vsakdana najdete v čebelarstvu. Vam še ostaja čas za to?
»Res je, s čebelarstvom se ukvarjam več kot deset let, bolj aktivno pa sem v razvoj in širjenje števila čebeljih družin začel vlagati v minulih petih letih. Sprva sem pomagal bolnemu maminemu prijatelju, ki ni zmogel skrbeti za svoje čebele, potem pa ugotovil, da me to pomirja. Ko sem imel polno glavo vsega in najbolj stresna obdobja, mi je najbolj pomagalo, če sem sedel pred čebelnjakom, opazoval čebele, poslušal njihovo šumenje. Pozneje je navdušenje preraslo v hobi, zdaj imam sto panjev in čebelarstvo bo še naprej del mojega življenja.«
Verjame v korekten odnos
Občinski svet Občine Puconci je sestavljen iz šestnajstih članov. V mandatnem obdobju 2022–2026 bodo to Branko Ritlop, Danica Kardoš, Drago Franko, Majda Cipot (SD), Tanja Marič, Ludvik Novak, Sonja Fartek (SLS), Martina Černi, Mihael Šlihthuber, Denis Vrečič (Gibanje Svoboda), Jožef Ficko, Melita Bokan (SDS), Sanja Zelko (Srčni Puconci), Štefan Sočič (Lista za spremembe) in Jožef Rituper (Desus), predstavnik romske skupnosti je Dario Baranja.
Na konstitutivni seji v sredini decembra je bila imenovana komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Vodi jo Ritlop, člani so Novak, Ficko, Sočič in Černijeva. Odbori bodo sestavljeni v začetku leta, pravi župan, ki si želi korektnega odnosa z občinskimi svetniki, in tudi verjame, da ga bo imel.