V Bethlehemu v vzhodni Pennsylvaniji so pred več kot sto leti našli delo predvsem v tamkajšnji jeklarni tudi ljudje iz Prekmurja in Porabja. Priseljenci so vedeli, od kot prihajajo, toda sprejeli so madžarsko poimenovanje Vendi oziroma v ameriški angleščini Windish.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
2. SNL: Tokrat velik spodrsljaj Beltinčanov, ki so izgubili s Krko
Beltinčani, ki so v prejšnjem krogu izkoristili spodrsljaje svojih konkurentov, so si v 26. krogu druge lige tokrat sami privoščili zares velikega na domačem igrišču in zapravili priložnost, da se vsaj začasno zavihtijo na prvo mesto. Z 0 : 1 so izgubili s Krko, ki se bori za obstanek, in ki ni zmagala na prejšnjih šestih zaporednih tekmah.
O vendskem izvoru prekmurskih Slovencev v Bethlehemu se je v času osamosvajanja Slovenije začel spraševati raziskovalec in profesor na Bethlehemski univerzi Lehigh Stephen Antalics ali Štefan Antalič, katerega starši so bili iz Noršinec v Prekmurju. Ob tem je ugotovil, da so kraji od koder prihajajo njihovi predniki zdaj v Sloveniji ter da so se ob priselitvi opredelili glede nacionalnosti za Slovene. Torej da imajo dejansko slovenske korenine. Na Antaličevo pobudo je bilo leta 1996 ustanovljeno Društvo pobratenih mest Bethlehem Murska Sobota, prišlo pa je tudi do pobratenja mest. Listino o tem sta 8. junija 1996 podpisala takratna župana Kenneth Smith in Andrej Gerenčer. Ta dan v Bethlehemu poslej praznujejo kot slovenski dan, kar je tudi zasluga župana slovenskih korenin Roberta Doncheza.
Z županom Donchezom se je srečala tudi ministrica dr. Jaklitsch skupaj s predstavniki slovenske skupnosti. Po zaslugi Doncheza, ki vodi mesto že od leta 2014 in končuje mandat, pred mestno hišo vsako leto na slovenski dan slovesno dvignejo slovensko zastavo. Do tega ne bi prišlo brez pobude slovenske skupnosti in odbora pobratenih mest. Jaklitscheva se je v spremstvu bethlehemskih rojakov ustavila tudi ob obeležju v občinskem parku, ki pričuje o povezavi med mestoma Bethlehem in Murska Sobota.
Slovenska skupnost v Bethlehemu je tesno povezana z dvema verskima skupnostma. V mestu sta dve slovenski cerkvi. Evangeličansko cerkev sv. Janeza so v drugem desetletju 20. stoletja sezidali prekmurski rojaki in je tudi v njihovi lasti. Ta skupnost danes šteje okoli 200 članov. Slovenci so v istem obdobju zgradili tudi katoliško cerkev Sv. Jožefa. Tamkajšnja škofija jo je leta 2008 zaprla zaradi pomanjkanja duhovnikov ter zaradi naraščajočih stroškov. Podobno se je zgodilo tudi s številnimi drugimi etničnimi cerkvami. A slovenski skupnosti je uspelo doseči, da cerkev ni bila prodana in jo zdaj lahko uporablja na praznik sv. Jožefa, ko se v njej zbere tudi več kot sto rojakov, ter za pogrebe. Posebno dragoceni so vitraži na stranskih oknih, s katerih je mogoče razbrati, da so jih financirali verniki iz različnih prekmurskih župnij. Ministrica si je v spremstvu rojakov z zanimanjem ogledala oba za Slovence v Bethlehemu dragocena sakralna objekta.
