Boj za najvišji stolček v soboški Komunali je bil veliko manj vznemirljiv, kot se je sprva napovedovalo. Spomnimo, da je nadzorni svet, ki ga vodi Matjaž Durič, mestni svetnik iz vrst SD, že sredi avgusta objavil razpis za direktorja, čeprav aktualnemu direktorju Tomislavu Zrinskemu štiriletni mandat poteče šele konec oktobra. Razpis pa ni požel velikega zanimanja, tako so imeli nadzorniki, poleg Duriča sta to še Gorazd Kerec, tudi mestni svetnik iz vrst Svobode, in predstavnik zaposlenih Gregor Vidovič, na mizi zgolj kandidaturo aktualnega direktorja. Po manjšem obotavljanju glede sklica seje, do katere se je v ozadju zvrstilo še več sestankov, iskanje alternativnih kandidatov in preigravanje scenarijev, ki bi vodili v ponovitev razpisa, je bil prejšnji četrtek z 2 : 1 za novega direktorja izglasovan Zrinski. Razplet, s katerim niso pretirani zadovoljni ne župan soboške občine Damjan Anželj ne njegovi koalicijski partnerji iz vrst Svobode, ki so imeli svojo računico pri kadrovanju v javnem komunalnem podjetju. Morda pa bo zaradi tega razplet ravno pravšnji za tiste, ki jih Komunala najbolj zadeva – občane, uporabnike njihovih storitev. Komunala je kljub očitnim poslovnim problemom zanimiv politični plen sam po sebi in verjetno ni župana v Sloveniji, ki bi občinsko komunalno podjetje rade volje prepustil političnim konkurentom. Sploh če mandat direktorja seže čez čas novih lokalnih volitev, kar se bo zgodilo ravno v soboškem primeru.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Lani izguba povsod, letos druga slika
Ravno v teh dneh je bilo na Ajpesu objavljeno revidirano letno poročilo poslovanja Komunale v minulem letu, ki ga je nadzorni svet potrdil v avgustu. Številke so pravzaprav še slabše od tistih, s katerimi smo operirali prej. Leta 2022 je izguba znašala skoraj 180 tisoč evrov, lani pa ob dobrih 10,2 milijona evrov prihodkov skoraj 230 tisočakov. Prav pri vseh dejavnostih je Komunala, ki je imela konec leta 119 zaposlenih, tolkla izgubo. Od kanalizacije, vzdrževanja javnih površin, upravljanja pokopališča, daljinskega ogrevanja in dežurne službe do tržnih dejavnosti in dejavnosti, ki jih izvajajo po pogodbi. Izšlo se jim je le pri čiščenju odpadne vode, pa še to zgolj na papirju, saj je pozitiven rezultat v višini 126 tisoč evrov na tej postavki posledica dejstva, da je Komunala svoji ustanoviteljici zaračunala pretekle, triletne poračune zaradi neusklajene cene javne službe, in tega, da se je Petrol, upravitelj čistilne naprave, odpovedal delu reinvesticij. Gre za skupno več kot 621 tisoč evrov, kar je seveda bistveno vplivalo na lanski poslovni izid, hkrati pa še z novo ceno čiščenja odpadne vode omogočilo Komunali, da zadiha tudi v tekočem letu.
Kot navaja Zrinski v poslovnem poročilu, je negativni rezultat pri večini dejavnosti posledica neusklajenih cen, nepredvidenega povečanja stroškov in nestabilnega trga, sicer pa ocenjuje, da je bilo poslovanje kljub temu solidno glede na tržne razmere in napore, ki so jih vložili v uskladitev cen in pripravo nove organiziranosti podjetja. To se kaže v tekočem letu, saj je bilo poslovanje v prvem polletju po besedah Zrinskega pozitivno in se bodo trudili, da bodo tako tudi ostalo.