vestnik

Spet v šolo: Epidemija v preteklem letu omejila praktični pouk in pustila luknje v znanju

STA, Vestnik, 29. 8. 2021
Nataša Juhnov / Vestnik.si
Ob tem je izpostavila, da je bilo drugače pri dijakih smeri logistični tehnik.
Aktualno

Pedagogi, še posebej na šolah, ki temeljijo na praktičnem pouku, z zaskrbljenostjo spremljajo razvoj epidemije covida-19. Slednja je namreč že v minulih dveh šolskih letih močno otežila izvajanje praktičnega usposabljanja. Podobno je bilo v glasbenih šolah. In posledice so vidne, opozarjajo pedagogi.

Tatjana Koritnik, organizatorka praktičnega pouka na Zdravstveni šoli Ljubljana je za STA opisala težave, s katerimi so se soočali v minulih dveh šolskih letih, ko so se šole vmes zapirale. "Praktični pouk se je za učence zelo spremenil, med drugim tudi način izvedbe. Delo je bilo zelo oteženo," je pojasnila. Dodala je, da je bilo to v primeru strokovne prakse, ki jo morajo dijaki smeri zdravstvene nege, seveda opraviti v zdravstveni ustanovi, še posebej vidno. Posledice mesecev dela na daljavo in pomanjkanja praktičnega znanja so se namreč pokazale, ko so se dijaki prvič srečali z bolniki," je povedala. Ob tem je poudarila, da je kljub temu pri dijakih opazila pozitivne trende. Izpostavila je predvsem njihov trud in altruistično naravnanost ter zmožnost prilagajanja neprijetnim okoliščinam, kot je tudi omenjena odsotnost predhodnega stika z bolniki. "Dijake moram res pohvaliti, saj so se kljub težkim pogojem zelo potrudili. Bolnikom so bili res pripravljeni pomagati," je pojasnila. Dodala je, da je veliko dijakov pri delodajalcih ostalo tudi po koncu praktičnega usposabljanja, kar po njenih besedah še nadalje dokazuje, da so se razmeram dobro prilagodili in se izkazali. Vseeno pa je poudarila, da to ne izključuje dejstva, koliko so zaradi okrnjene izvedbe pouka tudi izgubili.

sšgt-radenci
SŠGT Radenci
Dijaki SŠGT Radenci pri praktičnem pouku strežbe s strokovnim učiteljem Petrom Pertocijem. FOTO: SŠGT Radenci


Praksa v avtomehanični delavnici da, praktični pouk v šoli ne. Sonja Pavlič, koordinatorica praktičnega pouka na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko je prav tako izpostavila problematiko izvedbe pouka na daljavo, vendar z nekaj ključnimi razlikami. "Za programa avtoserviser in avtokaroserist smo imeli srečo, da so lahko dijaki normalno opravili celoten program praktičnega usposabljanja, torej čez celo šolsko leto. Delodajalci so namreč imeli odprte delavnice, zato je bilo delo omogočeno. Seveda ob upoštevanju ukrepov za preprečevanje covida-19," je pojasnila. Je pa opozorila, da je bilo kljub omogočeni strokovni praksi problematično predhodno znanje, s katerim bi morali dijaki priti na prakso. Tega niso ustrezno osvojili, saj bi ga morali pridobiti v delavnici v šoli, ki pa je bila zaprta. Poudarila je, da delo v delavnici v običajnih razmerah poteka dva dni v tednu. Dodala pa je, da so se učitelji vseeno zelo trudili in zanje snemali videoposnetke, na katerih so demonstrirali delo, ki bi ga v normalnih razmerah izvajali v šolski delavnici.

Ob tem je izpostavila, da je bilo drugače pri dijakih smeri logistični tehnik. "Marsikatera organizacija jih na strokovno prakso ni želela vzeti in so jih usposabljali na daljavo. Velika večina je zato prakso opravila preko spleta, in to smo jim kasneje tudi priznali," je poudarila. Dodala je, da pa posledično dijaki dela niso opravili v obsegu, kot bi ga na fizični lokaciji, kar spet pomeni pomanjkanje znanja. Po njenih besedah bodo v novem šolskem letu posledice najhujše za zaključne letnike 3-letnega programa, saj že od marca 2020 delajo v stalno spreminjajočih se razmerah. "Takšno menjavanje je za dijake stresno, za šolski sistem pa grozljivka", je zaskrbljena Pavličeva. Glasbenim pedagogom zagodel prenos zvoka, nekateri učenci obupali. Tudi Davor Mikulić, profesor petja na Glasbeni šoli Celje, je opozoril, da pouk na daljavo ne more odtehtati izobraževanja v živo. Ena najbolj motečih stvari, s katero so se srečali v glasbenih šolah, je bila kvaliteta zvoka, ki jo zagotavljajo aplikacije za videokonference. "Zvok je res velik problem, saj učenec ne zveni enako, kot bi v učilnici. Poleg tega zvok tudi zamuja, prav tako pa je slabša sama kvaliteta. Nekateri imajo poleg tega še slabo internetno povezavo, kar še nadaljnje otežuje izvedbo," je pojasnil.

ekonomska-šola-murska-sobota, šola, šolstvo, dijaki, študij
Nataša Juhnov/Vestnik.si
Ekonomska šola Murska Sobota


Težave so bile še večje za otroke v prvem razredu glasbene šole in not sploh še ne poznajo dobro. "Tako delati eno celo uro na daljavo je grozno. Poleg tega pa so s tako majhnimi otroki morali delati starši in jim pomagati. Otroci so bili zaradi tega živčni, nekateri so tudi jokali. Velik problem je tudi ta, da ni vsak starš vešč glasbe in njene teorije, zato je otroku v tem primeru zelo težko pomagal. Starši enostavno niso navajeni tako dolgo sedeti zraven in pomagati pri učenju," je poudaril. Mikulić je prav tako izpostavil neenake okoliščine, v katere so postavljeni učenci, in so velikokrat spregledane. "Nima vsak pogojev za vajo doma. Učenci ne živijo v enakih socialnih pogojih. Poleg tega je tudi veliko učencev, ki hodijo vadit bodisi na lokacijo bodisi si inštrument izposojajo v glasbeni šoli," je povedal. Dodal je, da se pri njemu sicer ni izpisal nihče, vendar pa se je to zgodilo pri drugih profesorjih. Razlogi za to so po njegovih besedah različni, zagotovo pa veliko vlogo igrajo izjemno spremenjene okoliščine, ki so mnogim učencem vzele motivacijo. Takšne razmere pa so po njegovih besedah zelo obremenjujoče tudi za same profesorje, ki so se tudi sami borili s številnimi težavami dela od doma, še posebej, če imajo doma družinske člane, ki so tudi hkrati delali ali se učili od doma. Okrnjena izvedba pouka in njene posledice tako niso vplivale le na učence, temveč so prešle v vse pore šolskega sistema.

šola šolstvo ukrepi epidemija
Kaj zdaj berejo drugi