Leta 1944, natančneje v noči z 2. na 3. avgust, je bil likvidiran romski del taborišča Auschwizt-Birkenau in takrat je bilo ubitih več tisoč Romov. Te so skupaj s Sinti množično začeli deportirati v koncentracijska taborišča leta 1943, v Auschwitz pa je bilo prepeljanih 23 tisoč Romov iz vse Evrope. Zato 2. avgusta zaznamujemo svetovni dan spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni. Jožek Horvat Muc je na spominski slovesnosti izpostavil vprašanje, ki si ga večkrat zastavi. To se glasi, ali se je genocid nad Romi res končal po drugi svetovni vojni. Poudaril je namreč, da so sovraštvo nad Romi, sovražni govor in diskriminacija v evropskem prostoru vse bolj prisotni.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Zgodovinar Marjan Toš je Mucu na to odgovoril, da je genocid oziroma etnocid mimo, še vedno pa je govora o veliki diskriminaciji, diskreditacijah, stigmatizacijah, sovražnemu govoru, sovraštvu nasploh in preganjanju Romov na stari celini in drugod po svetu.
Boštjan Žekš, slavnostni govornik, je dejal, da so dogodki, ki so se dogajali med drugo svetovno vojno, grozni. "Nekaj groznega se mi zdi predvsem to, da še danes ne vemo, koliko Romov je bilo na tak grozovit način pobitih," pravi in dodaja, da je strašno, da neko nacijo pobiješ skorajda do konca in ne veš, koliko je mrtvih. "Romi so bili stalno preganjani. Od davnih let, ko so prišli iz Indije, ker so bili drugačni, smo bili tukaj netolerantni in smo jih preganjali. Potem so prišli Nemci z nacizmom, ki so na nek znanstveni način utemeljili rasizem, kar je greh znanosti nasploh. S tem znanstvenim rasizmom so pretvorili socialne razlike v rasne," je izpostavil. Dodal je še, da je bilo tudi med narodnoosvobodilno borbo pobitih več romskih družin, vendar to ni bil etnocid, pač pa so Rome pobijali, ker je bilo druge strani strah, da bi jih izdali. "Tega, da smo jih izkopali in ne vemo, kje bi jih pokopali, pa človek ne more verjeti," je še pristavil in dodal, da ga je sram dogodkov, ki so se zgodili Romom.
Po slavnostni slovesnosti so k spominski plošči položili še venec.
