Poslanci so v tretji obravnavi sprejeli zakon o Pomurski akademsko-znanstveni uniji (PAZU), s čimer združenje, ki je bilo ustanovljena leta 2003 in združuje okoli 200 pomurskih akademikov, znanstvenikov in umetnikov, dobiva zakonsko podlago, institucionalno ureditev in s tem tudi proračunsko financiranje. Kar ni uspelo leta 2008, ko so takratni pomurski poslanci v zakonodajni postopek vložili zakon o PAZU, je v tem mandatu uspelo Ferencu Horvathu, Dejanu Židanu, Jožefu Horvatu in Francu Jurši, ki so se podpisali pod sprejeti zakon. Zakon je ob tem imel tudi podporo Pomurske gospodarske zbornice in vlade.
Zakon naloge PAZU opredeljuje kot prvenstveno namenjene razvoju Pomurja, med njimi je mogoče najti tudi ustanavljanje zavodov na področju izobraževanja, znanstvene, raziskovalne in kulturne dejavnosti v Pomurju. Finančna sredstva za delovanje PAZU bodo zagotovljena iz državnega proračuna na podlagi finančno ovrednotenega letnega programa dela, h kateremu bo soglasje dajala vlada, ki bo tudi izvrševala ustanoviteljske pravice in obveznosti. Govor je o 100 tisoč evrov na leto iz državnega proračuna, sčasoma pa bi se PAZU financirala tudi iz članarin in sponzorskih sredstev. Kot je navedeno v zakonu, bo v dveh mesecih od dneva uveljavitve zakona Združenje PAZU, ki mu predseduje državni sekretar na ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec, sklicalo ustanovno skupščino.
Preberite še
Odpri v novem zavihku(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Na 20-letni podlagi in vrhunskih rezultatih
Ustanavljanju PAZU ni bila naklonjena Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), saj naj bi se opredeljene naloge PAZU prekrivale z nalogami, ki jih že izvaja SAZU, ob tem pa bi, kot so navedli v svojem stališču, takšna praksa lahko pomenila tudi začetek ustanavljanja drugih regijskih akademij. Ob dilemi domnevnega podvajanja nalog si v SAZU zastavljajo še vprašanje smotrnosti porabe proračunskih sredstev.
Kot je za naš časopis dejal pomurski akademik Igor Emri, član tako PAZU kot SAZU, ne vidi problema v ustanavljanju regijskih akademij, če se to zgodi na skoraj 20-letni podlagi samostojnega delovanja in doseganja vrhunskih rezultatov, kot je to v primeru PAZU. »Pomurje brez PAZU danes ne bi bilo to, kar je. Mislim, da so tovrstne aktivnosti v vsaki regiji zgolj dobrodošle. Ko pogledaš opus rezultatov, lahko rečeš samo, da potrebujemo več tega v Sloveniji,« je jasen Emri. Zdaj ko PAZU dobiva zakonsko podlago in državni denar, še dodaja, bo mogoče tudi stimulirati nekatere aktivnosti, ki bodo podpirale industrijo v Pomurju.
Odločitev več kot nujna
»Za slovenski znanstveni prostor je značilna izrazita centraliziranost, saj večina doktorjev znanosti biva v središčih z javnimi znanstvenimi in visokošolskimi zavodi (42 odstotkov vseh slovenskih doktorjev znanosti živi v Ljubljani). Če k temu dodam še podatek o izobrazbeni strukturi Pomurja in da ima za kar 27 odstotkov manj diplomantov na 1000 prebivalcev, kot je slovensko povprečje, je odločitev za institucionalno ureditev PAZU več kot nujna. Tega ne razumem le kot pomemben korak pri razvijanju znanosti in visokega šolstva v regiji ob Muri, ampak kot pomemben prispevek k celotnemu družbenemu in gospodarskemu razvoju regije. Do kakšne mere bo PAZU prispeval k temu, bo prvenstveno odvisno od vsebinskih področij, ki se bodo pod njegovim okriljem razvijala. Nasprotovanje ustanavljanju javne znanstvene institucije v regiji, ki je z vidika visoko izobraženega kadra zelo podhranjena, razumem kot strah pred izgubo centralističnega monopola. Ni vseeno, ali lahko na svojem domačem pragu razvijaš znanost in vrhunsko izobražen kader in tako prispevaš k razvoju regije ali pa si deležen drobtin, ki občasno padejo z znanstvene mize. Če želimo v Sloveniji razvijati sodobno znanost, se moramo odmakniti od konservativnih pogledov in znanost graditi na njeni kakovosti, ne pa na njeni lociranosti.«
Politiki ni povsem jasno
»Zakon še ne velja, saj se lahko zaplete v državnem svetu. Jaz upam, da se ne bo, saj sem že od začetka podpiral PAZU, ki se je s svojim delom že izkazal. Kar pa se institucionalne ureditve tiče, se kaže, da politiki ni povsem jasno, kako naj na pameten in moderen način uredi organiziranost akademij(e) znanosti in umetnosti. To se lepo kaže pri SAZU, ki je vsaj z eno nogo še globoko v preteklosti. V moderni družbi gotovo ne bi smelo biti prostora za apanaže akademikov in svojevrstno privilegiranost nekaterih znanstvenih disciplin, ki reproducirajo svoj pretekli vpliv, če navedem samo dva primera. Dejavna PAZU je za regijo gotovo pozitivna, še posebej če bo še naprej krepila pomen strokovnosti. Univerzalne znanosti ni mogoče razgraditi. Tudi člani PAZU smo ji zavezani.«