Šteiner: "Sedanja pogajanja so operativni premor pred odločilno bitko"

Kako ocenjujete dosedanji potek ruske invazije, ki očitno ne gre po načrtih predsednika Vladimirja Putina?

Preberite še

Odpri v novem zavihku

Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo

Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.

»Po moji oceni se je zaključila prva faza invazije, v kateri je napadalec dosegel strateško presenečenje z izbiro časa in z napadom na Ukrajino na široki fronti s severa (iz območja Belorusije), vzhoda in juga, z območja Krima in Azovskega morja. Ni veliko kazalnikov o tem, da bi lahko sklepali, ali operacija napreduje počasneje od načrtovanega, tudi zato ker napadalec še ne prerazporeja ali dovaja novih sil, če zanemarimo belorusko napoved o vključitvi desetih bataljonskih bojnih skupin verjetno za delovanje proti Kijevu, kar bi skupaj zneslo od 7 do 10 tisoč dodatnih vojakov in temu pripadajočo oklepno vojaško tehniko. Navidezno je tempo nastopanja manjši. Treba je namreč upoštevati, da so se napadalci prve tri dni ukvarjali s sistematično nevtralizacijo ukrajinskega vojaškega letalstva, protizračne obrambe in radarskih sistemov ter z dodatnim uničevanjem ključne vojaške in obrambne infrastrukture z raketiranjem. Bolj zanesljivo sliko o uspešnosti obrambe in napredovanja agresorja bi dobili, če bi poznali realne podatke o žrtvah in uničeni tehniki. Ti podatki pa so v javnosti, prej kot ne, najbolj manipulativni. Sedanja pogajanja se neke vrste operativni premor pred, kot napovedujejo, »odločilno bitko«.«

Profimedia

Kijev danes

Rusija trdi, da ji drugega ni preostalo in da gre pravzaprav za »samoobrambo«. Je res za rusko agresijo krivdo treba pripisati Zahodu – Zvezi Nato?

»To je že dokaj obrabljena fraza in svojevrsten, že večkrat slišan cinizem. V primeru agresije na Ukrajino gre za tako imenovano preventivno vojno, ki ni nič drugega kot klasična agresija. Tudi Putinova zahteva po demilitarizaciji Ukrajine samo še bolj spodbuja njen izhod iz interesnega območja ali oprijema z vzhoda na eni ter oboroževanja na drugi strani. Z demilitarizacijo bi se posredno vabilo svetovne mirovniške sile, ki bi zagotavljale mir, ko bo vojna ustavljena in bi bilo domnevno potrebno pobrati orožje v vojni udeleženim stranem. Med njimi bi bili tudi evropske, zato se lahko postavlja tudi vprašanje, s kakšnim namenom se ustvarja pogoje in domnevno vabi mirovne sile v tako demilitarizirano Ukrajino.«

Osebni arhiv

Po oceni Šteinerja ni mogoče sklepati, da ruska operacija v Ukrajini napreduje počasneje od načrtovanega.

Glede na oboroževanje Ukrajine s strani EU, ki obljublja celo bojna letala, bo očitno konflikt dolgotrajne narave?

»Oboroževanje Ukrajine je pričakovani odgovor na Putinovo zahtevo po njeni demilitarizaciji. Pa ne samo zaradi tega. To gotovo ne bo v prid hitri rešitvi spopada in konflikta in izogibanju še bolj uničujoče in rušilne vojne. To poznamo že iz vojne v Bosni, ko so nasprotujoče si strani spravili za pogajalske mize, šele ko so bile vojaško uravnotežene in zatem že močno vojno in ekonomsko izčrpane ter se je zdramila tudi svetovna diplomacija in protivojna javnost.«

Bi morala EU in Zveza Nato tudi vojaško intervenirati?

»Upam, da se Nato in EU ne bosta zapletla v uničevalno in grozečo vojno z Rusijo. Vendar takrat, ko bodo ekonomske sankcije začele še bolj intenzivno delovati proti Ruski Federaciji, bi odziv lahko bil še bolj neracionalen in vojaško maščevalen. Spoznanje, da se sedaj Evropa brani v Ukrajini, je dokaj očitno in zato bo ta deležna še dodatne pomoči tudi v vojaški opremi, v podpori z obveščevalnimi in izvidniškimi podatki, podpori pri opazovanju in nadzoru zračnega prostora in zlasti s kibernetskim delovanjem, ki v resnici ne pozna meja. Ocenjujem, da so ekonomske sankcije proti Rusiji in tudi Belorusiji, kljub temu, da so dvorezen meč, lahko pomembno orodje intervencije proti politiki osvajalne vojne.«

Reuters

Ameriški obveščevalci so že izrazili bojazen, da se bo Putinova nejevolja odrazila tudi v resnejšem stopnjevanju konflikta. Tudi Šteiner meni, da bi učinki ekonomskih sankcij zoper Rusijo lahko vodili v še bolj neracionalen in maščevalen odziv ruskega predsednika.

Kakšne so lahko naslednje Putinove poteze? Bi res lahko bili naslednji ruski cilji Moldavija, Gruzija, Baltik in še zaostrovanje na Zahodnem Balkanu?

»Ne glede na to, ali bo dosegel »briljantno« vojaško zmago, kot na primeru Krima pred osmimi leti, ali uresničil vojaške cilje po prekinitvi sovražnosti za pogajalsko mizo in s tem pridobil več ali manj ukrajinskega ozemlja, je eno vojno že izgubil. V zgodovini bo ostal zapisan kot državnik, ki je v agresiji uporabil prekomerno vojaško silo proti suvereni mednarodno priznani državi, kršil mednarodno humanitarno pravo in to proti tako imenovanemu prijateljskemu ukrajinskemu narodu in milijonom civilistov. Sedanja vojna v Ukrajini je sociološko gledano daleč od vojnega imperativa in delovanja v domovinski vojni v času 2. svetovne vojne. Slišimo lahko tudi zamisli za obnovitev sovjetskega imperija, kar je prikladno za propagandne namene pa tudi za strašenja mnogih narodov. Ali so to le iluzije, pa se bo tudi kmalu pokazalo.«

Je napetost, ki smo ji priča, realno varnostno vprašanje tudi za Slovenijo?

»Seveda je. Najprej zaradi širjenja vojne psihoze in občutka splošne vojne ogroženosti. Pritiske beguncev bomo čutili na slovenskih mejah. Ponovno bo na preizkušnji solidarnost in človekoljubnost kot v primeru beguncev iz vojnih območij nekdanje Jugoslavije v devetdesetih prejšnjega stoletja. Ekonomske posledice ne bodo zanemarljive, čeprav je omenjanje tega, le še dodatni prispevek k omenjeni psihozi.«