vestnik

Subvencioniranje minimalne plače bo veljalo za vse

Vestnik, STA, 2. 2. 2021
Aleš Cipot
Odvzem dela bremena delodajalcem zaradi zvišanja minimalne plače je eden od ključnih ukrepov predloga osmega protikoronskega zakona.
Aktualno

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je v predlogu osmega protikoronskega zakona ohranil določbo o subvencioniranju dviga minimalne plače vsem delodajalcem, kot je predlagala vlada. V Levici bi to določbo črtali, v SD, SAB in LMŠ pa so menili, naj se pomaga le tistim delodajalcem, ki dviga res ne zmorejo.

Minimalna plača se je z letošnjim januarjem zvišala na 1024,24 evra bruto. Ker so podjetja zaradi epidemije covida-19 v težavnem položaju, pa jim je del bremena tega zvišanja sklenila odvzeti država. Po predlogu zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 jim bo tako v prvi polovici leta plačevala 50 evrov subvencije za delavca z minimalno plačo, v drugi polovici pa jim ponudila razbremenitev pri plačilu prispevkov za socialno varnost. 

Dodatno subvencioniranje delodajalcev, ki izplačujejo minimalne plače, hkrati pa se jim v epidemiji prihodki niso zmanjšali, je popolnoma nesprejemljivo, je opozoril Miha Kordiš (Levica). Če je njihovo poslovanje oteženo zaradi epidemije, pa imajo tako ali tako na voljo vrsto ukrepov iz prejšnjih protikoronskih zakonov, je dejal in predlagal črtanje te določbe. Vendar odbor njegovega predloga ni podprl, s podporo dopolnilu koalicije k temu členu pa na vrsto za glasovanje ni prišlo dopolnilo SD in SAB, ki so mu podporo napovedali tudi v LMŠ, po katerem bi subvencioniranje minimalne plače veljalo le za delodajalce, katerih dodana vrednost na zaposlenega na leto ne presega 30.000 evrov. "Pomagajmo samo tistim, ki dviga minimalne plače ne zmorejo," je o tem predlogu dejal Dejan Židan (SD). Jurij Lep (DeSUS) je po drugi strani dejal, da če dajejo pomoč, jo morajo dati vsem.



Odvzem dela bremena delodajalcem zaradi zvišanja minimalne plače je eden od ključnih ukrepov predloga osmega protikoronskega zakona. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je med njimi dopoldne na začetku seje izpostavil še podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo še najmanj do konca aprila. Med predlaganimi rešitvami je omenil še krizni dodatek tudi za tiste zaposlene, ki do njega zaradi izplačil nagrad za poslovno uspešnost niso bili upravičeni ob plači za december. Solidarnostni dodatek iz sedmega protikoronskega zakona bodo prejeli tudi polnoletni dijaki in študenti, ki se izobražujejo v tujini, predvidena je tudi pomoč brezposelnim, ki so delo izgubili po lanskem 12. marcu. 

Minister je opozoril še na celovito skrb za starejše. Za tiste, ki jih po preboleli bolezni ni mogoče odpustiti v domače okolje, predlog zakona prinaša podaljšano obravnavo, zdravstveno nego, fizioterapijo in delovno terapijo, je naštel.

dz zakon vlada gospodarstvo koronavirus