Poročali smo, da je na razpis za direktorja Zdravstvenega doma Murska Sobota prispela le ena prijava, in sicer s strani aktualne direktorice Edith Žižek Sapač, ki se je tako brez konkurence potegovala za nov mandat na čelu zdravstvenega doma. Na današnji seji sveta zavoda so jo člani sveta zavoda0 soglasno potrdili za novo/staro direktorico, zdaj pa mora soglasje k njenemu ponovnemu imenovanju podati še svet ustanoviteljic, v katerem sedijo župani občin ustanoviteljic zdravstvenega doma. To se bo zgodilo še ta mesec. S tem se bo zaključila saga okoli razpisa, sveta zavoda in imenovanja direktorja, ki je povzročila kar nekaj hude krvi v regiji zaradi različnih manevrov in igric v ozadju.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Nedavno je prišlo do manjšega zapleta pri izvedbi internih volitev dveh predstavnikov zaposlenih v svetu zavoda zaradi določila poslovnika, po katerem delavci volijo po enega predstavnika iz plačne podskupine, ki jo sestavljajo zdravniki in zobozdravniki, in enega iz preostalih plačnih podskupin. Vodstva preostalih lokalnih sindikalnih enot so v znak protesta, ker je eno predstavniško mesto rezervirano izključno za zdravnike oziroma zobozdravnike, bojkotirala prve volitve in tudi za las uspela, da je bila udeležba manj kot 50-odstotna. Toda to je bilo zgolj podaljšanje neizogibnega, saj so se izvedle ponovljene volitve, in to z istima kandidatoma, zdravnikom Srboljubom Ćurčićem in zdravstvenim tehnikom Erikom Horvatom, pri čemer pogoja udeležbe ni bilo.
Na petkovem zasedanju je svet zavoda tako vendarle bil zapolnjen z dvema manjkajočima članoma iz vrst zaposlenih, ki v resnici, ne glede na to, kdo bi bila, niti nista imela odločilne vloge pri glasovanju za imenovanje direktorja. Predstavniki občin ustanoviteljic imajo namreč s šestimi glasovi v devetčlanskem svetu zavoda zanesljivo večino. Domnevna diskriminacija je bila sicer 1. decembra prijavljena tudi zagovorniku načela enakosti, ki bo z odločbo presodil, ali je prišlo do diskriminacije. Kot so nam potrdili, pri zagovorniku podobne situacije še niso obravnavali, čeprav je takšno določilo glede volitev predstavnikov zaposlenih moč najti denimo tudi v dveh največjih javnih zdravstvenih zavodih, UKC Ljubljana in UKC Maribor. Tako je tudi v lendavskem zdravstvenem domu, kjer so v 12-članskem svetu zavoda trije predstavniki zaposlenih. Ni pa tega pravila v ljutomerskem zdravstvenem domu, kjer sta predstavnika zaposlenih dva, in tudi ne v gornjeradgonskem, kjer imajo v svetu zavoda zaposleni le enega predstavnika. Na seji sveta zavoda so imenovali tudi namestnika predsednice sveta zavoda Olge Belec, kar je postal Igor Adžič, predstavnik beltinske občine v svetu zavoda. Kot nam je pojasnila Belčeva, je bil sicer predlog, da bi naj namestnik bil eden od zaposlenih, a sta oba odklonila oziroma bila solidarna drug do drugega, zato je bil predlagan in tudi imenovan Adžič, kot predstavnik druge največje ustanoviteljice javnega zavoda.
Znani izzivi
Edith Žižek Sapač, ki v javnem zavodu opravlja tudi poklic zdravnice družinske medicine, vodi Zdravstveni dom Murska Sobota že od leta 2012, ko je zamenjala takratnega dolgoletnega direktorja Jožeta Felkarja. Javni zavod se je takrat soočal z visoko izgubo in likvidnostnimi težavami, pod njo je prišel na zeleno vejo. Lani je dom ustvaril dobrih 21 milijonov evrov prihodkov, presežek prihodkov nad odhodki je znašal 833 tisoč evrov, letos pa načrtujejo, da bo prihodkov in odhodkov za slabih 23 milijonov evrov. V teku so tudi številne večmilijonske investicije, ki se nanašajo predvsem na prostorsko urejanje in so povezane z širitvijo dejavnosti, tako v Murski Soboti kot tudi v zdravstvenih postajah. Pred Žižek Sapačevo, ki bo tako po soglasju sveta ustanoviteljic 16. januarja prihodnje leto zakorakala še v četrti mandat vodenja enega najpomembnejših zdravstvenih zavodov na levem bregu reke Mure, bodo znani izzivi glede digitalizacije in zagotavljanja deficitarnega kadra ter zdravstvenih storitev, ki pestijo domala vse zdravstvene zavode v državi.