Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je za jutri vnovič napovedal stavko. Opozarjajo, da se dane zaveze vlade, tudi o oblikovanju zdravstvenega plačnega stebra, vedno znova odmikajo. Med drugim pričakujejo, da se določi karierno pot zdravnika in odpravi plačna nesorazmerja pri njihovih plačah. Če z vladno stranjo ne bodo našli za obe strani sprejemljivih rešitev, pa bo opozorilni teden dni kasneje sledila še stavka do preklica. Fides je v petek vlado ponovno pozval k pogajanjem pred napovedano stavko in podal pet novih terminov pogajalskih sestankov. Ob tem so zapisali, da so doslej vladi neuspešno predlagali sedem pobud za začetek pogajanj. Vladna stran se tudi dan pred napovedano enodnevno opozorilno stavko zdravnikov zaenkrat ni udeležila pogajanj, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides jih je namreč pričakoval na sestanku, ki poteka od 10. ure. Ob tem vlada po doslej znanih informacijah še vedno ni oblikovala pogajalske skupine, ki bi se pogajala o reševanju stavkovnih zahtev.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pred vrati so prvomajski prazniki. To so napotki za kurjenje kresov
Pripravila jih je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Stavka bo potekala jutri med 7. in 21. uro v večini zdravstvenih zavodov v Sloveniji.
Na spletni strani Zdravstvenega doma Ljutomer so zapisali, da se bodo stavki pridružili njihovi zdravniki in zobozdravniki, kljub stavki pa se bodo ta dan opravljale obravnave vseh nujnih stanj, ter vse zdravstvene storitve osebam mlajšim od 18 let in pa starejšim od 65 let.
Protestne aktivnost pa že stopnjujejo sodniki, nezadovoljni zaradi nespoštovanja ustavne odločbe glede njihovih plač. Ustavno sodišče, ki je junija odločilo, da so plače sodnikov prenizke, je namreč zakonodajalcu naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja. Ker se to ni zgodilo, so sodniki, ki so se jim pridružili tudi tožilci, minuli četrtek za eno uro protestno prekinili delo, za obdobje med 10. in 24. januarjem pa napovedujejo, da bodo opravljali le nujne zadeve.
To so med drugim preiskave in sojenja v kazenskih zadevah, v katerih je obdolženec v priporu, odločanja o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah, nekatere zadeve, povezane s preprečevanjem nasilja v družini, odločanje o začasnih odredbah in prepovedih približevanja.
Obvestili so tudi pristojne evropske institucije. Sodni svet pa bo po napovedih njegovega predsednika Vladimirja Horvata v četrtek verjetno odločil, da na ustavno sodišče vložijo zahtevo za izvršitev omenjene ustavne odločbe.
Na vladni strani mirijo, da bo odločba ustavnega sodišča o sodniških plačah izvršena, vendar z zamikom, saj želijo plačni položaj sodnikov urediti v okviru celovite rešitve plač v javnem sektorju. Po oceni predsednika vlade Roberta Goloba parcialni dogovori in parcialni dvig plač samo eni poklicni skupini niso prava pot pri iskanju skupnega konsenza in celostne ureditve plačnega sistema.
Na razplet pri zdravnikih in sodnikih čakajo tudi druge skupine v javnem sektorju.
A pri tem vlada ne bo imela lahkega dela. Ob zahtevah zdravnikov, sodnikov in tožilcev jo pri iskanju konsenza in rešitve za celoten javni sektor čaka še kar nekaj izzivov.
Podobno kot s Fidesom je tudi s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ter visokošolskim sindikatom sklenila stavkovna sporazuma, po katerih bi morale nove uvrstitve v plačne razrede začele veljati s 1. januarjem 2024. Zdravnikom in zaposlenim v izobraževanju pa sporazumi po novem letu omogočajo tudi ločena pogajanja.
Pogovorov o zamiku omenjenih datumov, ki si ga želi vlada, v Svizu in visokošolskem sindikatu sicer niso kategorično zavrnili, a ne nameravajo zgolj pristati na zamik uveljavitve zavez. Kot je v petek za STA pojasnil glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, zaenkrat rešitve, ki bi bila sprejemljiva tudi zanje, ni.
Za torek je predvidena seja glavnega odbora Sviza, na kateri bodo pretresali nastalo situacijo in med drugim odločali, ali pristopiti k podpisu dogovora o uskladitvi plač z inflacijo, ki so ga pogajalci vladne in sindikalne strani parafirali v tednu pred božičnimi prazniki.
Podpis dogovora o delni uskladitvi plač z inflacijo in zavezo o nesprožanju stavkovnih aktivnosti do septembra še pod vprašajem
Ta predvideva, da se bodo plače v javnem sektorju z junijem 2024 uskladile v višini 80 odstotkov inflacije v letu 2023. Sindikati, ki ga bodo podpisali, pa se bodo strinjali, da do 13. septembra ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti v zvezi z vsebino tega dogovora. A ta zaveza ne bo veljala, če vlada za katero od skupin javnih uslužbencev ali funkcionarjev določi ali se dogovori za odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah z učinkovanjem pred 13. septembrom.
Če bodo obveljale napovedi iz decembra, bi podpis omenjenega dogovora lahko sledil sredi tega tedna. Na ministrstvu za javno upravo v petek informacije, kdaj bo podpis dogovora, še ni bilo mogoče dobiti. V sindikatih pa so v petek pojasnili, da vladnega vabila k podpisu dogovora še nimajo.
Zaenkrat tudi še ni znano, koliko sindikatov bo dogovor podpisalo. Kot je za STA pojasnil vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek, je to odločitev vsakega od posameznih sindikatov.
Mora pa dogovor pred podpisom potrditi še vlada. Kot ključni razlog, da tega ni storila že takoj po parafiranju dogovora, pa je finančni minister Klemen Boštjančič decembra navedel pripravo aneksov h kolektivnim pogodbam zaradi dela dogovora, ki določa predčasno izplačilo regresa za letni dopust.
Zaenkrat tudi še ni znana vladna odločitev, kdo bo vodil pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij in kdaj naj bi se ta nadaljevala. "Ko bomo ekipo na novo oblikovali, ne samo centralno, ampak tudi po posameznih stebrih, bomo to komunicirali," je decembra napovedal Boštjančič. Minister za javno upravo Franc Props je sicer v četrtek dejal, da bodo s prihodnjim tednom aktivno pristopili k nadaljevanju pogajanj za celotni javni sektor.