Sprva doma niso bili najbolj navdušeni, predvsem oče Zvonko, ki je zmeraj govoril: »Tetovaž niti slučajno ne boš imel.« A že kmalu je pri hiši zabrnel strojček za tetoviranje. »Prvič sem ga preizkusil na mlajšem bratu,« v smehu prizna, a še pred tem doda, da je pred podvigom malo povadil na svinjskih kožah. Tako se je začela njegova umetniška pot, ki je kmalu dobila nove razsežnosti. Hitro je začel z obiskovanjem konvencij po Evropi, še posebej se mu je vtisnila v spomin prva v nizozemskem Arnhemu: »Na začetku se sploh nisem hotel prijaviti, tetoviral naj bi Nemca, a ga nisem želel, saj je bila pred njim dolga pot domov. Vseeno me je prepričal. Še dobro, saj sem osvojil dve prvi mesti,« opiše. Na mednarodnih srečanjih je tako dobival nove izkušnje in spoznal ogromno novih ljudi, tudi Evena Strandvolla iz Norveške, s katerim sta začela sodelovati. Daniela je želja po novih izzivih odnesla v norveški Kristiansand. Tam sta z Evenom sodelovanje nadaljevala v studiu K-town Tattoo. »Pri Norvežanih so zelo priljubljeni vikingški, pri nas pa bolj tradicionalni motivi,« pravi in nadaljuje, da je pri tetoviranju pomembna umirjenost, osredotočenost in da »vse, kar počneš, delaš s srcem in vizijo. Ko se nekdo odloči za tetovažo, se z njim pogovoriš o motivu, zavedati se namreč mora, da je tetovaža večna,« pravi Daniel.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(PROSTA DELOVNA MESTA) Iščete službo? Te čakajo na vas
Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota, je trenutno razpisanih več kot 190 prostih delovnih mest.
Za vrček piva in hamburger 47 evrov
V Kristiansandu je živel dve leti in pol in tam zelo pogrešal toplo morje. »Enkrat sem skočil v ledeno morje, tega res nikoli ne bom ponovil. Zebe bolj, kot bi pričakovali, kriv pa je veter,« pravi in nadaljuje, da se na polnočno sonce ni veliko oziral. Med koncem maja in sredino avgusta namreč v državi ni resnične teme. »Vedno je bilo svetlo, na začetku sem bil sicer malo zmeden, a sem se hitro navadil,« priznava. Zdaj sta sodelavca studio preselila malo bolj proti severu, v drugo največje mesto Bergen. A bolj kot mraz so Daniela šokirale cene. Vedel je, da je Norveška znana kot država visokih življenjskih stroškov, a se tega ni zavedal, dokler ni za pol litra piva in hamburger odštel 47 evrov. So pa nekatera živila zelo dostopna.
»Poceni sta losos in kaviar, ponekod za pol kilograma kvalitetnih ribjih iker odšteješ le evro ali dva, medtem ko se cena za kilogram govedine giblje okrog 60 evrov,« preračunava. Po drugi strani ga je pozitivno presenetil njihov delovnik. Ta se ne začne pred deseto uro zjutraj, z delom pa končajo okrog treh ali štirih popoldne. »Trgovine so na vse praznike zaprte, včasih tudi dva dni pred in po. To mi je na začetku, ko še nisem poznal njihovih navad, povzročalo precej preglavic. Vendar to podpiram,« pravi 27-letnik in nadaljuje, da so ga presenetili tudi avtomobili – večina je električnih. Norveška je namreč ena od gonilnih sil na področju e-mobilnosti v Evropi.
Ti častiš, jaz častim
Poleg toplega morja in svojih bližnjih je Daniel pogrešal stavek: »Plačaj rundo.« V Sloveniji in predvsem Prekmurju je kupovanje pijače drugim nekaj vsakdanjega, tam tega ne poznajo: »Častil sem prijatelju, a ko sva naročila naslednjo rundo, je plačal le svojo pijačo,« v smehu razkriva. Kot ocenjuje, so Norvežani veliko bolj odprti od Prekmurcev, vedno priskočijo na pomoč in ti pomagajo, čeprav ne vedo, kje je Slovenija. Daniela so imeli za Jugoslovana: »Domačinu sem povedal, da sem Slovenec, on pa me gleda in pravi, da ni vedel, da je Jugoslavija že razpadla.« Zanimivo se mu zdi tudi, da bolj, ko greš severno, vse manj so domačini potrpežljivi. »Mi smo Severnjaki, res najdeš nekatere povezave s serijo Igra prestolov,« doda Prekmurec, ki se je nekaj norveških besed naučil, a mu je jezik še vedno neznanka. Pred prvim srečanjem z jezikom je nekajkrat slišal za stereotip, da je norveščina nekakšna mešanica angleščine in nemščine. »Res je kot neka svojevrstna mešanica narečij,« zaključi.
Daniel se trenutno mudi na konvenciji na Danskem, pred tem pa je bil povabljen v nizozemski Rotterdam, kjer se je srečalo okoli 200 tetovatorjev iz več kot desetih držav. Dogodek je potekal dva dni, tokrat pa je »poslikal« bratranca Marka. Slika je sestavljen portret z drugimi komponentami, predstavlja pa življenjsko pot, kjer so ovire, a vseeno posije sonce. V kategoriji Black&Grey je osvojil tretje mesto, v kategoriji Best collaboration pa sta z Evenom osvojila 1. mesto.
