Pri navadah udeležencev v cestnem prometu in prevoznih sredstvih prihaja do vse hitrejših sprememb, kar terja tudi hitrejše in pogostejše spremembe zakonodaje, je razloge za novelo zakona pojasnil Mihelič. Spremembe so po njegovih navedbah uskladili z vsemi akterji, pozdravila jih je tudi strokovna javnost. Predlog, ki je medresorsko in koalicijsko usklajen, bo vlada obravnavala predvidoma prihodnji teden. Če bo tudi v DZ šlo vse gladko, si na ministrstvu želijo, da bi spremembe hitro zaživele v praksi.
Kakšna so pravila za električne skiroje? Do 25 kilometrov na uro, na kolesarskih površinah ali v naselju ob desnem robu cestišča, kjer kolesarskih površin ni.
Glavne rešitve so vezane zlasti na novosti, ki so že prisotne v prometu, a niso ustrezno regulirane ali dovoljene, pa tudi na tiste, ki še prihajajo. Tako predlog opredeljuje lahka motorna vozila, kamor uvrščajo tudi električne skiroje, ki jih je v praksi že veliko, segwayje in podobno. Med lahka motorna vozila sodijo prevozna sredstva, katerih konstrukcijska hitrost je omejena do 25 kilometrov na uro, široka so do 80 centimetrov, imajo krmilo, so ustrezno opremljena z žarometi na sprednji in zadnji strani ter odsevniki s strani. Na površinah za pešce je vožnja z lahkimi motornimi vozili prenevarna in zato ni dovoljena. Voziti se jih sme na kolesarskih stezah, poteh, pasovih ali ob desnem robu cestišča, kjer namenskih kolesarskih površin ni. Tako tudi v naselju. Uporabljajo jih lahko osebe, starejše od 14 let, do 18. leta pa je predpisana uporaba čelade. Glede čelade so bili po besedah Miheliča različni predlogi, a je prevladala enaka rešitev kot pri kolesih. Poudaril pa je, da je najpomembnejša uporaba čelade pri mladih, da jim to postane navada, ki jo ohranijo tudi po 18. letu. Na ministrstvu namreč tako kolesarjem kot uporabnikom lahkih motornih vozilih priporočajo uporabo čelade v čim večji možni meri.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Državni sekretar sicer poziva k pametnemu ravnanju z lahkimi motornimi vozili, da ne povzročamo nepotrebne nevarnosti, denimo z vlečenjem en drugega in prevažanjem raznega blaga. Zato je to prepovedano.
Ob posebnem znaku omogočeno zavijanje v desno ob rdeči luči na semaforju
Spremembe prinašajo tudi novo pravilo, s katerim bo v križiščih ob posebnem prometnem znaku (na črni podlagi zelena puščica) omogočeno zavijanje desno, ko bo na semaforju rdeča luč in če bodo okoliščine to dopuščale. Stroka bo za posamezno križišče presodila, ali so za izvajanje pravila izpolnjeni pogoji. Na ministrstvu se zavedajo, da bomo sprva morda bolj konzervativni pri uporabi pravila. A poudarjajo, da z njegovo uveljavitvijo ne nastaja kaos. "Še vedno je presoja vsakega posameznika, ali bo ob tem dodatnem znaku zavil ob rdeči luči ali ne. To bo storil le tedaj, ko bo res prepričan, da lahko varno zapelje v križišče," je pojasnil Mihelič in pozval k potrpežljivosti. Verjame, da bo nabor možnih križišč za implementacijo pravila velik, a je potrebno to udejanjiti taktno. Med razlogi za takšno rešitev, ki jo sicer poznajo že v številnih drugih državah, pa izpostavlja tako okoljski vidik kot povečanje pretočnosti prometa v križiščih.
Višje kazni za uporabo mobilnega telefona med vožnjo in za oviranje vozil na nujnih vožnjah
Spremembe zakona prinašajo precej višje kazni za uporabo mobilnih in drugih naprav med vožnjo. Zaradi premajhnega zavedanja o posledicah v prometnih nesrečah, ki ga predstavlja tako početje, za kršitelje kazen s 120 zvišujejo na 250 evrov ter temu dodajajo tri kazenske točke. Mihelič je poudaril, da ne gre le za telefoniranje, ampak za nedopustno uporabo vseh možnih naprav, ki ovirajo vidno ali slušno zaznavanje v prometu. Znanstvene raziskave namreč kažejo, da je odzivni čas ljudi, ki berejo, pišejo sporočila ali telefonirajo med vožnjo, bistveno daljši kot pri tistih, ki promet normalno spremljajo. Poleg zakonodajnih okvirov pa je po njegovem mnenju ključno dvigniti kulturo odnosa do vožnje in varnosti v prometu.
Spremembe zakona prinašajo tudi višje kazni za neupoštevanje posebnih svetlobnih in zvočnih signalov vozil na nujnih vožnjah. Predvsem v mestih se je namreč pokazalo, da drugi udeleženci v prometu vozil na nujni vožnji ne upoštevajo ustrezno, nekateri se vozijo za njimi v konvoju, da hitreje prevozijo prometne zamaške. A s tem povzročajo veliko nevarnost. "Slediti moramo ničelni toleranci do tistih, ki to zlorabljajo in ne dovoljujejo, da lahko drugi učinkovito rešujejo življenja," opozarja državni sekretar.
S spremembami zakona na ministrstvu določajo tudi 1,5 metra minimalne bočne razdalje pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro. Ugotavljajo namreč, da zaradi premajhne bočne razdalje pri prehitevanju koles pogosto prihaja do nesreč. Nova zakonodaja določa tudi pogoje za preizkušanje avtomatiziranih vozil v cestnem prometu.