Lansko pomlad je javni zavod Splošna knjižnica Ljutomer v nenavadnih okoliščinah prišel do domnevno originalnega kipca Fritza Langa, slavnega filmskega režiserja, ki je v letu 1915 nekaj mesecev preživel pri Grossmannovih v Ljutomeru. Direktorica ljutomerske knjižnice Vesna Laissani je takrat ponosno napovedala, da bo pridobitev javnega zavoda, v okviru katerega delujeta poleg knjižnice še muzej in galerija, kinematograf pa ni aktiven, predstavila širši javnosti. No, naša novinarska vprašanja o avtentičnosti in o ozadju nakupa enega izmed kipcev mojstra filma, ki jih je ta iz gline izdelal v Ljutomeru, pa so javnemu zavodu prihranila še večje osramočenje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Splošna knjižnica Ljutomer: Na lastno pest kupili ponaredek?
Sporna avtentičnost kipca, ki ga je domnevno izdelal legendarni Fritz Lang med bivanjem v prleški prestolnici.
Laissanijeva se je namreč po naših vprašanjih zavila v molk, še prej pa je vložila kazensko ovadbo zoper ljubljansko zastavljalnico zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije. Edine doslej znane štiri kipce izpod rok avstrijsko-ameriškega režiserja namreč hranijo v slovenskem filmskem muzeju, najverjetneje ponarejeni kipec, do katerega je prišla ljutomerska knjižnica, pa je pred tem že krožil po spletu.
Danes, več kot leto in pol od spornega nakupa in vložitve kazenske ovadbe na murskosoboškem okrožnem državnem tožilstvu, zadeva ni nič bližje epilogu. Kot nam je pojasnil Drago Farič, višji državni tožilec in vodja soboškega tožilstva, je bila predmetna kazenska ovadba odstopljena v reševanje ljubljanskemu okrožnemu državnemu tožilstvu. In kaj se dogaja z njo tam? Zadeva je, kot pojasnjujejo na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, v fazi dopolnjevanja kazenske ovadbe na Policijski postaji Ljubljana Center, po prejemu poročila v dopolnitev kazenske ovadbe pa bo sprejeta ustrezna državnotožilska odločitev.
Če v pravosodnem delu ni premikov, so se pa ti zgodili v javnem zavodu, konkretno v svetu zavoda, ki je stal za spornim nakupom ponarejenega kipca. Donedavni predsednik sveta zavoda Gregor Žižek se je namreč v javnem zavodu, v katerem je do sedaj predsedoval njegovemu organu upravljanja, s prvim septembrom zaposlil za nedoločen čas na delovnem mestu kustos. Kot nam je obrazložila direktorica, je bilo prosto delovno mesto objavljeno 24. julija na zavodu za zaposlovanje, za razpisano delovno mesto pa so prejeli kar 29 prijav.
Da je bil med toliko kandidati izbran ravno predsednik sveta zavoda, pa ni nič spornega, saj svet zavoda ni imel vloge pri izboru, kajti to sodi v pristojnost direktorice, nam je potrdila Laissanijeva. Žižek je sicer ob podpisu pogodbe o zaposlitvi in pred začetkom dela odstopil iz sveta zavoda, s čimer se je občinski svet ljutomerske občine seznanil na oktobrski seji in kot nadomestnega člana imenoval Sandija Jesenika. Še zmeraj sicer ni z veljavno zakonodajo usklajen ustanovitveni odlok javnega zavoda Splošna knjižnica Ljutomer, k čemur je občinski svet pozval že julija 2019, ko so svetniki odločali tudi o podelitvi soglasja k imenovanju Vesne Laissani za petletni mandat na čelu ljutomerske knjižnice.
Kljub temu da ji svetniki soglasja niso dali, ji je svet zavoda mandat podelil. Sklep občinskega sveta je namreč do sveta zavoda potoval več kot 60 dni, zato se je v skladu z odlokom štelo, da je soglasje podano, sklep pa je postal brezpredmeten. Laissanijevi bo ta »mandat brez soglasja« potekel konec avgusta prihodnje leto.