Marsikdo ne živi na naslovu, ki je naveden na njegovih osebnih dokumentih, in čeprav zakon o prijavi prebivališča naroča drugače, so si zaradi tega le redki belili glavo. Z odlokom vlade o začasni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah ter prepovedi gibanja zunaj svoje občine, ki je začel veljati 30. marca, pa je naenkrat tudi vprašanje formalno urejenega začasnega in stalnega prebivališča postalo življenjsko pomembno. Pravica do gibanja, o kateri govori odlok vlade, je torej postala z omejitvijo pomembna, zato so si številni z neurejenim prebivališčem to po elektronskih poteh urejali na upravnih enotah (UE). Število prijav začasnega prebivališča, kjer marsikdo tudi dejansko živi, zato ni poskočilo le v znanih turističnih krajih po Sloveniji zaradi počitniških hišic, ampak tudi drugod. Res pa je tudi, da si je marsikateri lastnik počitniške hišice s prijavo začasnega prebivališča v njej zaradi omejitve glede na prebivališče povečal svoj krog gibanja ali se umaknil pred veliko večjo omejenostjo v mestu na podeželje. Podeželje je namreč, s tem ko je zaradi prepovedi druženja zamrlo družabno življenje v mestih, postalo veliko prijaznejše do ljudi. In kako je v Pomurju?
V murskosoboški upravni enoti so v devetih dneh od uveljavitve odloka (takrat smo UE prosili za odgovore) prejeli 365 vlog, povezanih s prijavo spremembe začasnega ali stalnega prebivališča, in večina se jih je nanašala na prijavo začasnega prebivališča.
Prek e-uprave je bilo UE Lendava oddanih 146 vlog za začasno prebivališče, pred uveljavitvijo odloka oziroma v prvih treh mesecih letos pa samo 13.
V gornjeradgonski upravni enoti so od januarja do sredine marca obravnavali skupaj 312 prijav začasnega prebivališča, od 16. marca do 10. aprila pa 208 prijav.
UE Ljutomer je imela do vključno 9. aprila 167 prijav začasnega prebivališča.
Zanesljivih podatkov o tem, na kakšne objekte so se prijave občanov nanašale, nimajo, so nam sporočili iz murskosoboške upravne enote, je pa iz vlog mogoče razbrati, da je med njimi precej počitniških hiš. V Lendavi in Ljutomeru pravijo, da vpogleda v to, ali so se te osebe prijavljale na naslovu svoje počitniške hišice ali kjer dejansko živijo, nimajo, so se pa po ugotovitvah v Ljutomeru prijavljali na naslovih stanovanjskih objektov, ki imajo hišno številko. »Glede na to na UE ne moremo dvomiti, da na navedenem naslovu tudi ne bi živele,« so še poudarili. Tudi v Gornji Radgoni podatkov o morebitnem prijavljanju začasnega bivanja v počitniških hišicah nimajo, poudarili pa so, da je prijava začasnega prebivališča po zakonu o prijavi prebivališča obveznost državljana in tujca z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki začasno prebiva zunaj naslova stalnega prebivališča in bo na začasnem naslovu živel več kot 90 dni. Začasno prebivališče je treba prijaviti v osmih dneh od dneva začasne naselitve, ob tem pa mora oseba predložiti tudi dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja (lastništvo, najemna pogodba, soglasje lastnika, solastnika in drugo).
