Turistična kmetija Puhan: Mala kmetija lahko zagotovi delovna mesta 

Jože Puhan je zasadil vinograde na površinah družinske kmetije, saj izhaja iz Bogojine. S konvencionalnim kmetovanjem pa se družina ukvarja v Černelavcih. Ko sta z ženo Olgo prevzela kmetijo in začela kmetovati, je bila ta med večjimi, saj so skoraj dosegali takratni zemljiški maksimum desetih hektarjev. Danes jih obdelujejo enajst. Jože Puhan nam je povedal, da so bili tradicionalna konvencionalna družinska kmetija z živinorejo. Sam je bil zaposlen kot kmetijski svetovalec za govedorejo, zato je malo presenetljivo, da se je kmetija preusmerila v rejo prašičev

»Za dostojno preživetje je kmetija postajala premajhna, če bi se usmerili v poljedelstvo, bi to zahtevalo povečevanje obsega obdelovalnih površin. Zato smo se odločili za prašičerejo. Reja prašičev je ob redni zaposlitvi lažje obvladljiva kot govedoreja. Drug pomemben dejavnik, zakaj ne govedoreja, je povezan z investicijskimi vlaganji. Ta so bistveno večja kot vlaganja v hleve za rejo prašičev. Hkrati smo se usmerili v vinogradništvo v Bogojini. Zasajenega imamo dva hektarja vinograda z devet tisoč trtami. Delati vrhunsko na dveh lokacijah v različnih dejavnostih pa je že napor. Ob tem je na odločitev vplivalo razmišljanje o tem, kako oplemenititi svoje delo. Že ko smo začeli saditi vinograde, nam je bilo jasno, da lahko lego vinograda izkoristimo za razvoj kmečkega turizma ali izletniške kmetije. Ne nazadnje imamo v Bogojini znamenito Plečnikovo cerkev, ki je že od nekdaj privabljala izletniške turiste,« se je na prehojeno pot ozrl Jože Puhan.

Zaokroženost verige
Odprtje turističnega objekta in razvoj dejavnosti – ponudba domače hrane in postopna rast povpraševanja – sta pokazala, da pretežni del pridelanega lahko ponudijo končnemu kupcu – gostu. Ponudba hrane v Bogojini je zahtevala razpršitev dejavnosti na kmetiji v Černelavcih. Tako je ob pridelavi krme za prašiče in prodaji tržnih presežkov koruze in pšenice pridobivala pomen pridelava lastne zelenjave in vrtnin. Tudi pri pšenici ne gre za čisto tržno prodajo, saj je velik del zamenjajo za moko pri Mlinopeku, ki ima to prednost, da večino moke zmelje iz domačih žit. »Če se ozrem nazaj, smo se mi usmerili v lokalno ali domačo pridelano hrano že na začetku.

"Ves čas prodajajo svoje vino"

Zaokroženost verige imamo predstavljeno na spletni strani. Morda bi zdaj morali to nadgraditi in gostom neposredno predstaviti pot naše hrane z njive na krožnik. Del naše ponudbe je ob domačem vinu tudi bučno olje. Seme pridelujemo na približno dveh hektarjih. Ob svežem mesu smo se usmerili še v ponudbo suhomesnatih izdelkov in smo vključeni v promocijski projekt prekmurske šunke, za katero imamo tudi certifikat. Po evidencah, ki sta jih začela dosledno voditi mlada prevzemnika Katarina in Dorian, lahko z gotovostjo povem, da v lokalu, ki je odprt konec tedna, vmes pa sprejemamo tudi skupine po naročilu, ponujamo 80 odstotkov hrane iz domače pridelave in predelave. Ves čas pa prodajamo svoje vino. Mlada sta kmetijo prevzela od žene Olge, ki je bila ves čas nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji,« je povedal Jože Puhan.

"Klanje v klavnici je cenejše"

Morebitna zgrešena naložba je bila manjša klavnica za prašiče. Jože je sicer priznal, da je s to naložbo skušal biti vzor in dokazati, da je mogoče izgubo Pomurke premostiti z manjšimi specializiranimi klavnicami. Ob 60 do 70 prašičih za lastne potrebe bi lahko klavnica opravljala tudi storitve klanja. Toda zgodba se je zapletla. Postopek za pridobitev ovalnega žiga je bil prezahteven in predrag. Če pa imaš klavnico brez ovalnega žiga, si takoj podvržen omejitvam. Omejitev ob klanju ni, je pa omejitev ob uporabi. Meso prašiča, zaklanega v domači klavnici, je mogoče ponuditi samo sveže – kot pečenko ali v drugi obliki neposredno na mizo. Mesa prašiča, zaklanega v klavnici brez ovalnega žiga, pa ni mogoče uporabiti za predelavo v poltrajne in trajne suhomesnate izdelke. Dorian Gjerkeš je pripomnil, da je zato služnostno klanje v klavnici bistveno racionalnejše in tudi cenejše.

Urejajo še trgovino

Oba sogovornika sta poudarila, da 13-hektarska kmetija le na ta način zagotavlja soliden dohodek zaposlenim na kmetiji. Brez tega, da sam »tržiš dodano vrednost«, ob sedanjih cenah kmetijskih pridelkov na tako majhni kmetiji ni mogoče zagotoviti dohodka niti za enega redno zaposlenega. Jože je priznal, da je bilo treba ob sredstvih, ki so jih dobili s prijavami na razpise, vlagati tudi lastna sredstva v razvoj dejavnosti. Ravno zaradi tega je praktično do upokojitve vztrajal v službi in korektno opravljal svoje delo, saj je del dohodka vlagal v kmetijo. Dorian je poudaril, da sta s Katarino sredstva za mlade prevzemnike uporabila za širitev in posodobitev kuhinje, ki je postala ozko grlo. Naložba, ki sta se je lotila v teh dneh, pa bo financirana iz lastnih virov. Izkušnje so pokazale, da poleg tega, kar dobi gost na mizo, ta želi tudi kak izdelek kupiti. To je bilo že zdaj mogoče, vendar ponujanje za točilnim pultom ni bilo najbolj primerno, zato sta se odločila za gradnjo manjše trgovine, v kateri bodo ponujali svoje izdelke in vina.

Pridelali ravno dovolj vina za svoje potrebe

Tudi pri vinih so se, po besedah Doriana, ki izhaja iz vinogradniške družine, odločili za korak naprej in so letos kar nekaj denarja vložili v prepoznavnost svojih vin, med drugim so zamenjali in posodobili tudi etikete. Letošnje leto je po Dorianovi oceni prelomno pri prodaji vina. Zadnji dve leti so zaradi »narave« pridelali ravno dovolj vina za svoje potrebe. V preteklosti so predvideni presežek grozdja prodali takoj ob trgatvi. Ob letošnji obilni letini pa so se odločili, da bodo vinsko letino skušali prodati sami, zato je bilo nujno najti pot do potrošnika in lastna trgovina je ena od teh poti. V trgovini je mogoče gosta ali kupca postreči nekoliko drugače, kot če mu izdelke in vino ponujaš na mizi ali za točilnim pultom. Gostje in kupci si želijo informacije o kmetiji in izdelkih, ne nazadnje pa se lahko o vinu sami prepričajo, saj so obdani z vinogradom. Oba pa sta poudarila, da lahko ob osebnem stiku v trgovini povedo kaj več o legi in tudi mikroklimi Goričkega, kar tujci prepoznavajo, pri nas ali v naši zavesti pa je to povsem zanemarjeno.